Sorodna novica Iniciativa Glas upokojencev Slovenije za boljši položaj upokojencev

Pobudnik ljudske iniciative Glas upokojencev Slovenije, nekdanji tržiški župan in nekdanji poslanec SDS-a Pavel Rupar je ob napovedi srednega shoda v sredini meseca dejal, da so upokojence vsi pustili na cedilu. Zato bodo pred DZ-jem organizirali "vseslovenski protest".

Med njihovimi zahtevami je takojšen 20-odstotni dvig pokojnine, ki so nižje od 1000 evrov, in 15-odstotni dvig za pokojnine v znesku od 1000 do 1500 evrov. Najnižja mesečna pokojnina naj bo 750 evrov, povprečna neto pokojnina pa 75 odstotkov povprečne plače v Sloveniji, menijo. V ustavo naj se kot pravica upokojencev vpišeta 13. pokojnina in pravica do letnega dodatka v vrednosti ene upokojenčeve pokojnine, zahtevajo. Plačilo dodatnega zdravstvenega zavarovanja naj za tiste z manj kot 1000 evri pokojnine prevzame država. Država naj bi v skladu z njihovimi zahtevami upokojencem plačala tudi RTV-prispevek.

Zdus: Zahteve naivne in populistične

V Zvezi društev upokojencev Slovenije (Zdus) pa pravijo, da "v naši državi ni nihče ogoljufan pri pokojninah, je pa prikrajšan za marsikatero ugodnost zaradi (še vedno veljavne) zakonodaje, ki pa upokojencem resnično ni naklonjena". Zahteve ljudske iniciative so po njihovih besedah "naivne in populistične". "Pravzaprav, če karikiramo, zahtevajo, da nekdo, ki danes prejema plačo 800 evrov in bo jutri odšel v zasluženi pokoj, prejme naslednji mesec kot svež upokojenec vsaj 1000 evrov pokojnine! Take izjave, pa naj bodo še tako všečne in simpatično oblikovane, preprosto rušijo trenutno veljavni pokojninski sistem in na krilih z medom namazanih besed obljubljajo enega od načel dialektičnega materializma – vsem enako," so zapisali v izjavi, pod katero se je podpisal predsednik Zdusa Janez Sušnik.

Poudaril je, da v Zdusu vlagajo veliko energije in napora, da bi take sistemske odklone na podlagi predpisov čim prej razrešili v korist vseh skoraj 650.000 upokojencev. Zato se Zdus od spontanih dejanj posameznikov ali skupin distancira, "saj zaznavamo, da gre pri tem shodu za osebni interes posameznikov, večina njih niti ni upokojena, da opozorijo nase in si tako v soju televizijskih kamer odrežejo košček medijske pozornosti, kakršne so bili deležni nekoč".

Zdus pričakuje povišanje pokojnin

Komisija za pokojninske in invalidske zadeve, ki deluje pod okriljem Zdusa, je v stališču spomnila še, da je svet Zavoda za pokojninsko in invalidsko zavarovanje Slovenije (Zpiz) v finančnem načrtu za letos že predvidel februarsko, 4,9-odstotno redno uskladitev pokojnin z veljavnostjo od 1. januarja letos. V Zdusu sicer predlagajo 5-odstotni dvig, poleg tega pa z dvomesečnim zamikom še izredno uskladitev za 3,2 odstotka (odstotek zaradi premalo usklajenih pokojnin v letu 2021 in 2,2 odstotka zaradi čezmerne podražitve vseh življenjskih potrebščin).

Prepričani so, da bo svet Zpiza na februarski seji ta predloga sprejel in ga poslal vladi v potrditev. "Pričakujemo torej politično odločitev glede izredne uskladitve pokojnin," so dodali.
Na pozivanje iniciative Glas upokojencev Slovenije k vsesplošnemu protestu se je že pred časom oglasila tudi iniciativa Glas ljudstva. Kot so zatrdili, gre za zelo škodljivo zavajanje širše javnosti. Za pobudo in organizacijo protesta namreč ne stoji civilna družba, ampak sta za njo nekdanja poslanca SDS-a Rupar in Mojca Škrinjar.

Seniorji NSi-ja: Nujen 12-odstotni dvig pokojnin

Na drugi strani zveza seniorjev NSi-ja podpira "vse aktivnosti in iniciative, ki se zavzemajo za dostojanstvo upokojencev in vseh ostalih ranljivih skupin". Kot so zapisali v današnjem sporočilu za javnost, pod katero se je podpisal predsednik Zdravko Luketič, je ob 12-odstotnem dvigu minimalne plače s 1. januarjem 2023 "nujen tudi 12-odstoten dvig pokojnin". Težava so tudi neenaki odmerni odstotki za določanje pokojnin.

"Od vlade pričakujemo, da bo zaščitila upokojence pred revščino, zato naj nemudoma ukrepa. Če tega ni zmožna, naj vodenje države odstopi tistim, ki bodo ubranili in zaščitili vse, ki so do pomoči upravičeni," so navedli in vladi očitali še, da se vlada pri rešitvah ozira v preteklost.