Čeprav je najočitnejši prehranski vidik, pa vegansko gibanje odpira moralne, ideološke in etične dileme, ki jih sprožajo kruti posnetki mesne industrije. V Sloveniji naj bi bilo veganov že okoli pet odstotkov.
Veganske kremne rezine
Zoran Grgič je postal vegan pred petimi leti. Njegova specialiteta so veganske kremne rezine. Danes je mogoče brez večjih težav nadomestiti sestavine izvirnega recepta z živili, ki niso živalskega izvora. Namesto kreme iz jajc bo uporabil puding, namesto kravjega mleka kupi ovseno in namesto sladke smetane bo stepel kokosovo.
"Kokosova smetana se stepa enako kot sladka smetana, morda volumen ni tako velik, ampak sama tekstura kokosove smetane je kompaktna," pojasni Grgič.
Veganstvo pomeni največjo zaščito za živali, okolje in ne nazadnje za nas in naše otroke, zato nikakor ne moremo govoriti, da je modna muha, ampak nekaj dobrodošlega za celotno družbo.
Bil je velik ljubitelj mesa in mesnih izdelkov. Zaradi kronične utrujenosti in slabega počutja je bil nenehno bolniško odsoten z dela. Zdravnik je ugotovil pomanjkanje železa in mu svetoval, naj užije več mesa in mesnih izdelkov. "Dejansko se mi je potem stanje poslabšalo. Ugotavljal sem, da me bolijo sklepi, in ugotovil, da so velik vzrok mleko in mlečni izdelki," se spominja Zoran.
Pri prehodu iz vsejede na vegansko prehrano mu je pomagal Veganski izziv, 30-dnevna akcija pri kateri udeleženci po elektronski pošti vsak dan dobijo veganske jedilnike in mentorstvo izkušenega vegana. V veliko podporo mu je bila hči, ki je vegansko prehrano že dobro poznala. Pomagal si je tudi z Veganskim vodičem, spletno aplikacijo, ki primerja izdelke, primerne za veganski način življenja, od hrane do obleke, po kakovosti, dostopnosti in ceni.
Že po nekaj letih se je Zoranu zdravstveno stanje izboljšalo, kar potrjujejo tudi krvni izvidi, saj je krvodajalec in vsako leto sodeluje na krvodajalskih akcijah, ponosno poudari.
Brez mesa ne bo zdravja?
"Za Eskime je meso bistven hranilni element, poznamo pa kontinente, ki so praktično vegetarijanski, zato v Evropi meso res ni bistvenega pomena," pojasni doktor Tomislav Majić. Res je pomemben vir beljakovin, ki pa se jih da dobro nadomestiti. Vegetarijanci, ki imajo na svojem jedilniku jajca, mleko in mlečne izdelke so s potrebnimi beljakovinami preskrbljeni. Pri veganih je potreben večji vnos stročnic in oreščkov.
Ko dobiš literaturo, ko gledaš posnetke, ko vidiš in doživljaš te krutosti, je nemogoče iti nazaj.
Prehrana modernega človeka temelji na mesu in mesnih izdelkih. Na jedilnikih je tudi večkrat na dan, kar organizmu bolj škoduje, kot koristi, pojasni doktor Maijić, ki se ukvarja s postom in hrano. Kakovostna hrana preda organizmu sporočilo, da razvije svoje najboljše psiho-fizične potenciale.
"Če bi se uporabljalo meso s pašnikov, potem bi bila takšna hrana bolj sprejemljiva. Danes pa vemo, kaj vse je v mesu, jajcih in drugi hrani živalskega izvora ‒ od pesticidov, hormonov do antibiotikov," pojasni doktor Majič.
Nujno dobro načrtovanje
Zato je treba takšno prehrano dobro načrtovati, opozarja živilska tehnologinja Mojca Koman, saj ni dovolj, da se živila iz jedilnika samo odstranijo, treba jih je nadomestiti. Vitamin B12, vitamin D in beljakovine živalskega izvora so pomembne za imunski sistem našega organizma. "Telo jih nalaga na rezervo, vendar če jih ne nadomeščamo, se lahko v roku 5 let ta rezerva izprazni. To se pozna na uvelosti kože, začenjamo izgubljati lase in imunski sistem oslabi," pojasni Komanova. Najhitreje in najlažje je torej potrebne beljakovine pridobiti iz hranil živalskega izvora.
Proizvodnja različnih veganskih izdelkov je postala donosen posel. V trgovinah lahko najdemo številne nadomestke salam, burgerjev, pleskavic, polpetov in zrezkov. Vendar ni nujno, da je vsa hrana, ki jo najdemo v trgovini in ima oznako vegansko, tudi bolj zdrava, opozarjajo na Inštitutu za nutricionistiko. Predelana hrana vsebuje aditive, sladkorje in soli, katerih čezmerno uživanje povzroča niz bolezni, pa če se jih dodaja v hrano za vsejede, vegetarijance ali vegane.
"Če pojemo veganski obrok, ki je sestavljen iz ocvrtih polpetov, pomfrija, res ne vsebuje sestavin živalskega izvora, kljub temu pa gre za zelo procesirana živila in nezdravo hrano, ki lahko na dolgi rok škoduje," pojasni doktorica Živa Lavriša.
Živali so zasužnjene
"Živali smo zasužnjili, pa čeprav meso ni ključno za naše psiho-fizično zdravje, bolj pomemben je naš odnos do okolice, v kateri živimo, trdi predsednik Društva za osvoboditev živali Stanko Valpatič. Njihovo načelo je strnil z besedami," Ne počni drugemu, česar ne želiš, da bi kdo naredil tebi. Jaz ne želim, da me polivajo z gnojnico in me zastrupljajo, zapirajo v umazane, premajhne kletke in me prevažajo sem in tja. Zato tega ne bom naredil drugemu, živali in ne okolju."
Vsi ti očitki veganskim aktivistom prihajajo iz ljudi samih, njihove vesti. Ko vidijo posnetke, se zavedajo, da njihove odločitve niso vedno prave.
Način prehranjevanja je le vrh ledene gore in hkrati začetek sprememb, trdijo veganski aktivisti. Spremembe so nujne in zgoditi se morajo takoj. "Tudi jaz sem včasih mislila, da so veganski aktivisti ekstremisti, ki želijo vsiljevati svoje mnenje in hodijo gledat vsejedim v hladilnik," pravi Laura Ajdnik, slovenska koordinatorka mednarodne organizacije Animal save moviment, ki ima vodstvo v Kanadi. Organizacija svojim članom financira potovanja, pokrije stroške organizacije različnih akcij, kot so vigili pred klavnicami in Kocka resnice. V Sloveniji pa so šokirali najprej avgusta lani, ko je skupina veganov stopila na mesni oddelek v koprski trgovini. Po zvočnikih so predvajali presunljive krike živali v klavnicah. Na posnetkih, ki so krožili po spletnih omrežjih, so se spraševali, kaj je kruto – trpljenje živali ali to, da stojijo v tišini na mesnem oddelku.
Decembra letos je skupina mednarodnih veganskih aktivistov zavzela, kot trdijo, naključno izbrano kmetijo v Ljubljani. S petjem in tišino so protestirali proti zapiranju živali v hleve in nehumanemu odnosu do rejnih živali. Lastnik je poklical policijo, prijave proti aktivistom pa ni podal.
Aktivistične akcije spreminjajo zgodovino
"Vse spremembe, ki so se dogajale v zgodovini in se nam danes zdijo samoumevne, pravice žensk, pravice drugih ras, so se zgodile z aktivističnimi akcijami. Nikoli ni bilo dovolj le deljenje letakov in pogovor z ljudmi," pojasni smisel aktivističnega delovanja Laura Ajdnik.
Veganska gibanja so si skupna v osnovni ideji ozaveščanja o nedostojnem odnosu človeka do živali in grozljivih posledicah, ki jih ima masovna proizvodnja mesa in mesnih izdelkov na zdravje človeka in podnebne spremembe. V načinih ozaveščanja širše javnosti pa so si zelo različna.
Pogledati žival v oči in jo ubit ni tako preprosto. In oče je bil jasen. Če ne misliš klati, tudi žreti ni treba.
"Nam je bistveno, da se ljudje zavedajo, da imajo svobodno voljo in s tem tudi odgovornost zanjo. Seveda vemo, da ne bodo kar naenkrat vse živali svobodne, ampak če se konča vzreja z umetnimi oploditvami, pospeševalci rasti, se bo število rejnih živali zmanjšalo. Počasi jim lahko omogočimo lepše in boljše življenje," pa svoj način razmišljanja pojasni predsednik Društva za osvoboditev živali.
V Sloveniji živali ščiti stvarno pravni zakonik, ki jih obravnava kot premičnine. Evropska unija določa, da so živali čuteča bitja, s čimer jim v svojih dokumentih priznava poseben pomen. Da bodo imele živali tak status tudi v Sloveniji, bomo morali počakati na odločitev parlamenta marca letos.
Komentarji so trenutno privzeto izklopljeni. V nastavitvah si jih lahko omogočite. Za prikaz možnosti nastavitev kliknite na ikono vašega profila v zgornjem desnem kotu zaslona.
Prikaži komentarje