Zakon o debirokratizaciji naj bi olajšal dostop do javnih storitev in ukinil nekatera administrativna bremena. Cilj predloga je olajšati dostopnost do javnih storitev in ukiniti številna administrativna bremena, ki jih država nalaga državljankam in državljanom, gospodarskim subjektom, strokovnjakom, športnim trenerjem, kmetom, kulturnim delavcem, uradnikom ter občinam pri poslovanju z državo, je dejala državna sekretarka v kabinetu predsednika vlade Katja Triller Vrtovec.

Predlog je po njenih besedah prvi zakonodajni sveženj na poti k zmanjšanju administrativnega in regulatornega bremena v javni upravi in k izboljšanju učinkovitosti njenega poslovanja.
Koalicija se je strinjala, da so potrebne administrativne razbremenitve, debirokratizacija bo izboljšala poslovno okolje, kar bo vodilo k večji konkurenčnosti gospodarstva in posledično izboljšalo življenjski standard.

V DeSUS-u so predlog podprli, a z zadržki glede pristojnosti državnih sekretarjev za podpisovanje odločb in glede vzpostavitve uradnega registra. V SNS-u so izrazili dvom, da bo predlagani zakon prinesel tisto, kar razumejo kot debirokratizacijo – med drugim, da bodo uradniki dostopnejši za državljane in da bodo upravi postopki hitrejši.

Opozicijske stranke LMŠ, SD, Levica in SAB ter poslanska skupina nepovezanih poslancev so bile zadovoljne, da v predlogu ni več socialne kapice, in izrazile prepričanje, da je v predlogu bolj malo rešitev, ki bi prinesle debirokratizacijo. Kritični so bili, da bi se za ustanovitev uradnega registra namenilo 780.000 evrov, glede na to, da so zakoni že objavljeni v uradnem listu in tudi v Pravnoinformacijskem sistemu. Kritični so bili do tega, se z enim zakonom spreminja vrsta drugih zakonov, in to brez predhodne javne razprave.

Obširne spremembe številnih zakonov

Predlog v prvem delu spreminja in dopolnjuje 14 zakonov, v drugem delu pa je predvidena razveljavitev zakonov in podzakonskih predpisov, izdanih na njihovi podlagi, ki se ne uporabljajo več.

V zakon o prijavi prebivališča in zakon o centralnem registru prebivalstva se bodo po predlogu dodali podatki o mobilni številki in elektronskem naslovu, ki naj bi omogočali hitrejši in učinkovitejši stik uradnih oseb s posamezniki.

V zakonu o splošnem upravnem postopku bi se ukinila žig in pisanje datuma z besedo na vročilnicah, mogoče bi bilo pošiljanje obvestila o poslani pošiljki tudi prek SMS-sporočila, državni sekretarji, tudi tisti brez strokovnega izpita in ustrezne izobrazbe, bi lahko namesto ministrov podpisovali odločbe.

V zakonu o javnih uslužbencih bi omogočili vročanje sklepov javnim uslužbencem tudi na službeno e-pošto. V zakonu o pravdnem postopku bi ukinili overjanje natisnjenih izvodov odločb z elektronskim podpisom.

V zakonu o sodnih izvedencih, sodnih cenilcih in sodnih tolmačih se ukinjajo letne izjave izvedencev, sodnih tolmačev in sodnih cenilcev ministrstvu za pravosodje o ažurnosti njihovih podatkov. V zakonu o integriteti in preprečevanju korupcije naj bi olajšali sklepanje pogodb med javnim sektorjem in poslovnimi subjekti, tako da bi se izjava ponudnika o nepovezanosti s predstojnikom javne osebe pridobila le v postopku podeljevanja koncesije, sklepanja javno-zasebnega partnerstva in javnega naročila, ne pa tudi v postopku sklepanja vsake pogodbe.

V zakonu o davčnem postopku in zakonu o agrarnih skupnostih bi omogočili, da je v davčnih postopkih davčni zavezanec sama agrarna skupnost, ne vsi njeni člani.

V zakonu o ohranjanju narave bi določili, da bo naloge upravljanja zavarovanega območja lahko izvajal tudi ustanovitelj sam in da bo naravovarstveni nadzor lahko opravljala tudi občinska uprava.

V zakonu o športu bi ukinili dvojno preverjanje izpolnjevanja pogojev polnoletnosti in najmanj srednje poklicne izobrazbe pri vpisu v razvid strokovnih delavcev v športu.

Sprememba zakona o uresničevanju javnega interesa za kulturo bi posvetovalno pristojnost strokovnih komisij pri podeljevanju javnih sredstev uskladila z dometom njihove strokovne avtonomije na posameznih kulturnih področjih.

V zakonu o pogrebni in pokopališki dejavnosti bi določili, da se v manjših krajih, ki so vezani na mestna pokopališča, dopušča spoštovanje želje žalujočih, da lahko pokojnik do pogreba leži doma.

S spremembo zakona o uradnem listu bi določili vzpostavitev Uradnega registra Republike Slovenije, v katerem bi bila objavljena uradna prečiščena besedila veljavnih zakonov in podzakonskih aktov.

Vlada je predlog zakona pripravila že spomladi in bi moral biti na mizah poslancev v septembru, a je vlada nato vložila novo besedilo predloga. Iz predloga je med drugim umaknila socialno kapico – da se nad mejo 6000 evrov bruto plače prispevki za socialno varnost ne bi več obračunavali –, razveljavila zakon o načinu glasovanja in ugotavljanju izida glasovanja na referendumu o volilnem sistemu, ker bi bila po razlagi DZ-ja potrebna dvotretjinska večina glasov navzočih poslancev za celotni zakon.

Potrjena novela zakona o organiziranosti in delu v policiji

DZ je s 46 glasovi za in 40 proti potrdil predlog novele zakona o organiziranosti in delu v policiji. Ta med drugim prinaša spremembe glede umestitve in avtonomnosti Nacionalnega preiskovalnega urada (NPU). Po noveli bo NPU notranjeorganizacijska enota Uprave kriminalistične policije, enota in direktor urada pa bosta podrejena direktorju Uprave kriminalistične policije. Kot je dejal minister za notranje zadeve Aleš Hojs v torek, je v noveli jasno zapisano, da je NPU popolnoma avtonomen pri odkrivanju in preiskavi kaznivih dejanj. Je pa odpravljena "samopostrežba" glede izbire, katere primere bo NPU preiskoval. Z novelo se tako določajo način in postopki priprave kataloga tistih kaznivih dejanj, ki jih NPU mora preiskovati, pred tem pa ga morata potrditi direktor kriminalistične policije in generalni direktor policije. Policisti po noveli v času delovnega razmerja ne smejo biti člani politične stranke in ne smejo opravljati funkcije nepoklicnega župana, podžupana ali občinskega svetnika.

Med novostmi je tudi to, da se v primeru vnovične zaposlitve nekdanjega policista v policiji daje možnost imenovanja v isto stopnjo naziva in uvrstitev v isti plačni razred, v katerega je sodil pred prenehanjem delovnega razmerja v policiji. Z zakonom se ureja tudi omejitev stavke policistov ob naravnih in drugih nesrečah, v krizi, vojnem ali izrednem stanju.

Ureja pa tudi varnostno preverjanje ponudnikov, strank in oseb za opravljanje dela za policijo ter natančneje določa organizacijo pomožne policije.

V delu opozicije so v obrazložitvi glasu nasprotovali predlaganim rešitvam v noveli, saj da bo lahko po spremembi zakona minister za notranje zadeve usmerjal policijske preiskave. Po njihovem mnenju bo novela povzročila dokončno politično podreditev NPU-ja, da ta ne bo več avtonomen pri preiskovanju kaznivih dejanj, in dokončen politični prevzem policije in čistko v njej.

Zelena luč zakonu o oskrbi z električno energijo

DZ je s 75 glasovi za in sedmimi proti potrdil predlog zakona o oskrbi z električno energijo, ki je eden od šestih zakonov, na katere vlada razgrajuje energetski zakon. Največ novosti vsebuje poglavje o razmerjih elektroenergetskih podjetij s končnimi odjemalci, novost so tudi energetske skupnosti državljanov.

Predlog temelji na ureditvi oskrbe z električno energijo, kot je določena v energetskem zakonu, ki je z leti postal preobsežen in nepregleden. Zato je vlada pripravila nov zakon, v katerega prenaša evropske direktive. Rok za to je potekel konec leta 2019, zato je sprejetje zakona nujno, tudi za zaustavitev postopka Evropske komisije proti Sloveniji, je v torek povedal državni sekretar na ministrstvu za infrastrukturo Blaž Košorok.

Med novostmi v zakonu je Košorok izpostavil pojem aktivnega odjemalca, neodvisne agregatorje, energetske skupnosti državljanov, pravico do pogodbe z dinamično ceno, nadaljevanje uvajanja pametnih števcev, pravico do proizvodnje, shranjevanja in prodaje električne energije, definicijo energetske revščine ter dolžnosti in prepovedi na področju elektromobilnosti.

Predlog so pozdravili domala v vseh poslanskih skupinah. DZ je danes izglasoval tudi dopolnilo opozicijskih strank, s katerim so si zlasti v LMŠ-ju in NeP-u prizadevali za črtanje določila, ki je kratilo pravice nekaterih končnih odjemalcev.

Le v Levici so bili do predloga zadržani, saj ta po njihovem prinaša možnost za subvencioniranje proizvodnje električne energije iz fosilnih goriv.

Zelena luč noveli zakona o lekarniški dejavnosti

Poslanci so s 47 glasovi za in 37 proti potrdili predlog novele zakona o lekarniški dejavnosti. Ta znova dovoljuje vertikalno povezovanje v lekarniški dejavnosti, če veledrogerista ustanavljata javna lekarna oz. občina.

Predlog novele zakona je v parlamentarni postopek vložila poslanska skupina SMC-ja, ključni spremembi sta bili sprememba meril za opredelitev lekarniške mreže in ponovna možnost vertikalnega povezovanja v lekarništvu. A so na odboru DZ-ja za zdravstvo pomembno predrugačili predlog novele, večino členov so črtali in nekoliko spremenili določbo glede vertikalnega povezovanja. Po predlogu lahko samoupravna lokalna skupnost ustanovi veledrogerista, a se lahko dobički porabijo za poslovanje, opremo, naložbe in kadre.

Določba se nanaša na veledrogerista Farmadent in LL Grosist, ki sta lastniško povezana z mariborsko in ljubljansko lekarno oz. občino.

Poslanski skupini SDS-a in NSi-ja sta na seji DZ-ja predlagali dopolnilo, s katerim bi črtali to določbo, a so ga poslanci večinsko zavrnili.

Poleg tega so v omenjenih poslanskih skupinah predlagali, da lahko lekarna v občini, kjer še nimajo lekarne, ustanovi svojo enoto, če je v tej občini prisoten zdravstveni dom. Pri tem ustanavljanju lekarni ni treba upoštevati razdalje, ki jo zakon opredeljuje, in sicer koliko kilometrov mora biti med dvema lekarnama. Poslanci so tudi to dopolnilo zavrnili.

Pravne podlage za koriščenje evropskih sredstev

DZ je z 49 glasovi za in 37 glasovi proti podprl predlog novele zakona o izvrševanju proračunov za letos in prihodnje leto. Ta določa pravne podlage za porabo evropskih sredstev za projekte, vključene v načrt za okrevanje in odpornost.

Za porabo sredstev iz sklada za okrevanje in odpornost je treba določiti posebna pravila, saj zanje ne veljajo enaka pravila kot za kohezijsko politiko. Novela ustanavlja poseben proračunski sklad, na katerem se bodo zbirala sredstva mehanizma za okrevanje in odpornost. Tega bo upravljal Urad RS za okrevanje in odpornost, ki ga kot vršilec dolžnosti direktorja vodi Janez Mravljak.

Načrt za okrevanje in odpornost so države EU-ja dorekle lani poleti. Prvih 231 milijonov evrov sredstev iz mehanizma za okrevanje in odpornost, katerega namen je omejiti gospodarsko in družbeno škodo, ki jo je povzročila pandemija covida-19, je Evropska komisija Sloveniji že izplačala.

V LMŠ-ju, SD-ju in SAB-u so v torkovi razpravi v DZ-ju vladi znova očitali, da je letos že trikrat zvišala najvišjo dovoljeno mejo izdatkov in da bi morala za letošnji proračun pripraviti rebalans. Vlada po njihovem mnenju tudi netransparentno prerazporeja sredstva znotraj proračuna, saj poročila o tem v DZ-ju zamujajo. Tako si predstavljajo, da bo tudi upravljanje sklada nepregledno in predlogu odpovedali podporo.

Podporo noveli so napovedali v SDS-u, NSi-ju, SMC-ju in DeSUS-u. V SDS-u se zavedajo, da so ta sredstva za državo izjemnega pomena, v SMC-ju in NSi-ju so izrazili zadovoljstvo, da bo Slovenija v okviru načrta za okrevanje in odpornost lahko koristila okoli 1,8 milijarde evrov nepovratnih sredstev in okoli 700 milijonov evrov posojil. V DeSUS-u pa so prepričani, da je dobra državna politika v času izrednih razmer politika ukrepanja.

Spremembe pri jedrski varnosti

DZ je z 49 glasovi za in nobenim proti sprejel novelo zakona o varstvu pred ionizirajočimi sevanji in jedrski varnosti. Spremembe zakona se nanašajo na očitke iz uradnega opomina Evropske komisije iz leta 2020 glede prenosa evropske direktive o varstvu pred sevanjem v nacionalno zakonodajo. Očitki so se po navedbah vlade nanašali na natančnejšo opredelitev podatkov o podjetju, ki izvaja sevalno dejavnost, in podatkov o podjetju, ki je zunanji izvajalec sevalne dejavnosti, opredelitev pojma radiološki objekt ter podrobnejšo določitev vsebine dovoljenja za uporabo visokoaktivnega vira sevanj.

Z novelo bo pristojnost nad poslovanjem izvajalca obvezne državne gospodarske javne službe za ravnanje z radioaktivnimi odpadki, Agencije za radioaktivne odpadke, prešla z ministrstva za infrastrukturo na ministrstvo za okolje in prostor.

Spremembe se nanašajo tudi na učinkovitost ukrepov za zmanjšanje koncentracije radona v zaprtih prostorih in na inšpekcijski nadzor, kjer je dodano področje nadzora nad novogradnjami in posegi v obstoječe stavbe zaradi varovanja zdravja pred škodljivimi učinki radona.

Sprejeta novela zakona o osebni asistenci

DZ je sprejel novelo zakona o osebni asistenci, po kateri samostojni podjetniki posamezniki ne bodo več mogli izvajati osebne asistence. Za novelo je glasovalo 50 poslancev, proti pa nihče.

Izvajalci osebne asistence so lahko po noveli le humanitarne in invalidske organizacije s pridobljenim statusom ter zavodi in društva s pridobljenim statusom delovanja v javnem interesu na področju invalidskega oz. socialnega varstva ali za opravljanje humanitarne dejavnosti na področju socialnega varstva.

Spremembe se nanašajo tudi na področje izvedenstva. V skladu z njimi bi izvedenski organ ustanovili v okviru Inštituta za socialno varstvo.

Novela pa predvideva tudi vnovično oceno za uporabnike, ki so že upravičeni do pravice do osebne asistence. Izkazalo se je namreč, da strokovne komisije niso ocenjevale po enotnih merilih. Izvajalci osebne asistence bodo morali storitev izvajati za najmanj deset uporabnikov, zaposliti bodo morali tudi strokovnega vodjo. Do zdaj so osebno asistenco lahko izvajali za manj kot pet uporabnikov.

Poslanci so sprejeli dopolnilo SD-ja, po katerem mora imeti vsaj en član komisije, ki poda mnenje o obsegu ur in vsebini osebne asistence, stalno prebivališče v uporabnikovi statistični regiji ali v sosednji statistični regiji.

Niso pa sprejeli dopolnila Levice, po katerem je osebni asistent delavec, ki opravlja osebno asistenco pri izvajalcu osebne asistence na podlagi pogodbe o zaposlitvi v skladu z zakonom o delovnih razmerjih. V skladu z njihovim dopolnilom bi delo osebnega asistenta lahko opravljal največ en družinski član.

Prepoved prodaje plastičnih proizvodov za enkratno uporabo v tretje branje

DZ je k predlogu zakona o prepovedi prodaje plastičnih proizvodov za enkratno uporabo sprejel nekaj dopolnil, zato bo o njem odločal na naslednji seji. Predlog je v obravnavo DZ-ju predložila skupina 39 poslancev s prvo podpisano Mašo Kociper (SAB).

Vlada je avgusta izdala uredbo o prepovedi dajanja nekaterih plastičnih proizvodov za enkratno uporabo na trg in o označevanju nekaterih plastičnih proizvodov. Ker je DZ k predlogu zakona sprejel dopolnila, s katerimi se usklajujeta zakon in uredba, bo DZ o zakonu glasoval na prihodnji redni seji.

Predlog zakon v Sloveniji prepoveduje dajanje na trg vseh proizvodov iz oksorazgradljive plastike in najpogosteje uporabljenih izdelkov oz. proizvodov za enkratno uporabo, kamor sodijo jedilni pribor, krožniki, slamice, vatirane palčke, mešalne palčke za pijače, palčke za pritrditev na balone in podporo balonov, posode za živila iz ekspandiranega poliestra, je v torek povzel Andrej Rajh (SAB).

Kot je dejal, se je uporaba teh izdelkov v času epidemije le še razširila, zato so v SAB-u pripravili ta zakon. "Z njim v slovenski pravni red prenašamo del evropske direktive, ki jo morajo implementirati države EU-ja. Rok za prenos direktive je potekel 1. julija, Evropska unija pa še ni pripravila vseh navodil in pravilnikov in zato je zamujala tudi vlada, ki je 19. avgusta sprejela uredbo," je spomnil.

Državni sekretar na ministrstvu za okolje in prostor Robert Rožac je v torek pojasnil, da vlada predloga sprva ni podpirala, a da so ga z dopolnili na matičnem odboru pretežno popravili, zato mu ni nasprotovala.

Spremembe pri obdavčitvi podjetij

DZ je s 46 glasovi za in 33 glasovi proti potrdil novelo zakona o davku od dohodkov pravnih oseb. Zakon iz svežnja sprememb davčne zakonodaje, ki ga je vlada pripravila z namenom spodbujanja gospodarskega okrevanja po epidemiji covida-19, med drugim nadgrajuje veljavne olajšave in dodaja nove.

Del sprememb se nanaša na ukrepe, ki naslavljajo posledice krize zaradi covida-19, del pa se nanaša na prenos evropskih direktiv, je v torek v drugi obravnavi predloga v DZ-ju povzela državna sekretarka na finančnem ministrstvu Maja Hostnik Kališek. Zaradi širitve olajšav in ugodnejšega določanja davčne osnove je izpad prihodkov v proračun ocenjen na okoli 27 milijonov evrov.

Ukrepi predstavljajo podporo politiki zaposlovanja, okoljski politiki in digitalizaciji. Novela prinaša olajšavo za spodbujanje zelenega in digitalnega prehoda ter nadgradnjo olajšave za zaposlovanje. Ugodnosti bodo zavezanci lahko uveljavljali, če bodo na novo zaposlili mlade do 29 let, osebe s poklicem, za katerega na trgu ni dovolj kadra, in prvič zaposljive ter če bodo vlagali v zeleni in digitalni prehod.

Olajšava za donacije se bo zvišala z 0,3 odstotka na en odstotek obdavčljivih prihodkov, uveljavljati pa jo bo mogoče tudi za donacije za športne namene in za vrhunski šport. Zvišuje se olajšava za izvajanje praktičnega dela v strokovnem izobraževanju ter določa ugodnejša ureditev za rezervacije za pokojnine, odpravnine ob upokojitvi in jubilejne nagrade do vključno leta 2026.

Video: Posnetek nadaljevanja seje v več delih