Omejevanje paravojaških enot

Varde izvajajo določene naloge, ki pritičejo le državnim organom, je v imenu predlagateljev zakonov opozoril Predrag Baković (SD). Dogodki, kot so postroj v Apačah, vstop v predsedniško palačo in vpad na policijsko postajo v Slovenski Bistrici, pa po njegovih besedah kažejo, da se zadeve stopnjujejo.

Kot je poudaril Nik Prebil (LMŠ), takšnim aktivnostim t. i. vard nasprotujejo prebivalstvo, policija, vojska, veteranske in domoljubne organizacije, pa tudi predsednik republike, kar sam jemlje kot znak, da so stvari šle predaleč.

Gre za prenovljena predloga zakonov, ki ju je že v preteklosti vložilo notranje ministrstvo, takrat pod vodstvom Boštjana Poklukarja. Po Bakovićevih besedah so ju nekoliko dopolnili in popravili v skladu s pripombami parlamentarne zakonodajnopravne službe.

Vlada: Potrebne so bolj premišljene, jasne opredelitve

Vlada predlogov ne podpira. Ocenjuje, da so določene spremembe nujne in potrebne, a v bolj premišljeni in jasni opredelitvi zakonskih znakov prekrškov, ki ne bo vnašala prostora za morebitne dvome in zlorabe.

Zadeve bi po mnenju vlade veljalo urediti celovito. Kot je na seji odbora dejal generalni direktor direktorata za policijo in druge varnostne naloge na notranjem ministrstvu Lado Bradač, pa že obstoječa zakonodaja omogoča ukrepanje v primeru t. i. vard in so na teh podlagah policisti tudi že ukrepali, zato ni razloga, da bi hiteli in izpustili vse tisto, kar je treba v zakonu spremeniti.

Tudi Nataša Sukič (Levica) je prepričana, da so pravne podlage že zdaj v kazenskem zakoniku. Če se je lahko ukrepalo v primeru Andreja Šiška, ne razume, zakaj se ne bi moglo tudi sicer. Da bo "prekvalificiranje kaznivega dejanja v prekršek z globami" prispevalo k večji učinkovitosti, pa dvomi.

Video: Prvi del posnetka seje

19. redna seja Odbora za notranje zadeve, javno upravo in lokalno samoupravo, 1. del

Anja Bah Žibert (SDS) je poudarila, da tudi sama nasprotuje paravojaškim skupinam, a predlagane rešitve niso celovite, dvom, da gre za dvojna merila, pa bo še večji. Dvojna merila skrbijo tudi Branka Grimsa (SDS), ki je opozoril, da nihče ni predlagal tovrstnega zakona za Antifo, ki je kriva za nasilje v vrsti evropskih mest.

Poleg predlagateljev pa je podporo zakonskima predlogoma izrazila Janja Sluga iz koalicijskega SMC-ja, pri čemer je omenila mnenje stroke, ki so ga pridobili pri obravnavi prejšnjega predloga, "da veljavna zakonodaja ne omogoča preventivnega nadzora nad delovanjem in kasneje učinkovitega ukrepanja zoper delovanje ekstremističnih skupin".

Robert Polnar je poudaril, da bodo v DeSUS-u tudi v prihodnje podpirali dopolnitve zakonodaje na način, ki bo omogočal odločno ukrepanje zoper izzivalna ravnanja organizacij oz. posameznikov, ki so organizirani v skupine. "Državljani, kakršne simbolizirajo organizatorji samozaščitnih enot, bodo agresivni natanko do mere, do katere bo država tolerirala njihovo agresivnost," je izpostavil.

Video 2: Drugi del posnetka seje

19. redna seja Odbora za notranje zadeve, javno upravo in lokalno samoupravo, 2. del

Tako Sluga kot Maša Kociper (SAB) sta bili kritični tudi do Bradačevih navedb, da s predlogom dopolnitev zakona o varstvu javnega reda in miru globe puščajo v tolarjih. Gre za poslanski zakon, ministrstvo lahko kadar koli predlaga novelo in to uredi, sta dejali in vprašali, zakaj v vseh teh letih tega ni storilo. Če bi se po sprejetju pokazala kakšna pomanjkljivost, je zakon mogoče pozneje ustrezno popraviti, je dodal Rudi Medved (LMŠ). Predvsem je pomembno sporočilo ljudem, da gre za nedopustna ravnanja, je poudarila Kociprova.

Za dopolnitve zakona o varstvu javnega reda in miru je na odboru glasovalo 11 poslancev, trije so bili proti, pri dopolnitvah zakona o nadzoru državne meje je bilo za devet poslancev, pet pa proti.

Uniformirani Šiško želel v DZ

Pristojni odbor o vardah, zaplet pri vstopu Šiška v DZ

Člani t. i. Štajerske varde so se želeli v svoji uniformi udeležiti seje, kar so jim preprečili. Vstop v prostore državnega zbora so jim omogočili šele, ko so se preoblekli, je poročala TV Slovenija.

Kot je povedal predsednik DZ-ja Igor Zorčič, "se tistim, ki prihajajo v DZ v neki neformalni uniformi, to ne dovoli zaradi tega, ker nam to omogoča naš hišni red, ki pravi, da mora biti vsakdo, ki vstopa v DZ, oblečen dostojno in primerno aktivnostim v DZ-ju."