Novi minister za kmetijstvo, gozdarstvo in prehrano Jože Podgoršek, ki je bil v preteklosti tudi varuh odnosov v verigi preskrbe s hrano, je v Odmeve pojasnil ključne izzive kmetijsko-pridelovalnega sektorja v teh kriznih časih. Z njim se je pogovarjal Igor E. Bergant:

V državnem zboru ste poudarili svoje prioritete – krepitev samooskrbe s kmetijskimi proizvodi, učinkovito črpanje evropskih sredstev in trajnostni razvoj. Toda, ker trenutno ubadamo s tako hudimi neposrednimi in posrednimi težavami s covidom-19. Kako ocenjujete vpliv pandemije na slovensko kmetijstvo?
Vsake takšne krizne razmere vplivajo na razmere v kmetijstvo. V tem delu leta smo v kmetijstvu bolj na varni strani kot spomladi, ko smo šele zasnovali celotno kmetijsko proizvodnjo ter imeli celotno pomlad težave z delavci, treba je bilo paziti na odpiranje meja za prodajo kmetijskih pridelkov, nakup repromateriala, da so naši kmetje sploh lahko zasnovali samo proizvodnjo. Zdaj prihajamo v zimsko sezono. Največji udarec za kmetijstvo je bila spremenjena poraba, nakup kmetijskih in živilskih proizvodov. V primeru, da se nam bodo v tednih, ki so pred nami, zapirali nekateri javni obrati, gostinski obrati, lahko to precej izkrivi običajno potrošnjo kmetijskih pridelkov. Zato je naša skrb v naslednjih dneh, da poskušamo tudi z našim vedenjem skrbeti, da ne pridemo v najhujšo epidemijo in da del življenja ostane dejavnega. Tako bomo najbolj pomagali tudi kmetijskim gospodarstvom.

Delovišč na ministrstvu je očitno veliko, tudi ko gre za urejanje gozdov in ustrezne zakonodaje. Danes je tudi svetovni dan hrane in boja proti lakoti. A zanima me predvsem, kako nameravate v svojem mandatu doseči to, kar ste najbolj poudarjali – krepitev samooskrbe s kmetijskimi proizvodi?
Tu je vedno več poti. Želimo si intenzivnejšega povezovanja in sodelovanja med kmetijskimi gospodarstvi ter izgradnjo verig v celotni verigi preskrbe s hrano. Tudi v pomladnem obdobju se je pokazalo, da je to bistvena prednost tistih segmentov, ki se jim je uspelo povezati, v primerjavi z drugimi. Maj je bil mesec slovenskega mleka, tudi zaradi kampanje, v kateri so bili povezani vsi od kmetov, zadrug, živilskopredelovalnih podjetjih do trgovcev. S tem ukrepom so pokupili vse mleko, ki se je namolzlo v Sloveniji. Obstajalo je veliko tveganje, da bi kakšen liter mleka ostal neprodan in ga mlekarne ne bi prevzele. Slovenske mlekarne so bile na pragu zmogljivosti z zalogami. Ni bila težava sama zmogljivost predelave mleka, temveč, kam potem s tem predelanim mlekom. Zato si želimo vedno spodbujati – to bo ena mojih največjih nalog in izzivov – grajenje teh verig v slovenskem prostoru. Zato bomo že v tem programskem obdobju, zagotovo pa tudi v naslednjem, namenjali finančna sredstva za spodbujanje povezovanja, da bi lahko gradili odpornejše sisteme. Tudi v sredstvih za obnovo in razvoj po covidu-19 načrtujemo naložbe, s katerimi bi želeli povečati odpornost: od zbirnih centrov, centrov za to, da se prodaja hrana, do novih procesov v predelavi, vnosa novih tehnologij na kmetijska gospodarstva, novega znanja. Izzivov je ogromno, poskušali bomo odgovoriti vsaj na kakšnega, saj se o tem govori že od osamosvojitve. Pomembno je iti korak za korakom.