Na kmetiji Majster Roj v Selnici ob Dravi je budilka nastavljena na šesto uro zjutraj, čeprav se dan velikokrat zavleče v noč. "Gremo v hlev skupaj z očetom, z možem, moja naloga je molža krav," pojasnjuje Mojca Roj. Dela je veliko, saj se ukvarjajo še s sadjarstvom, poljedelstvom in gozdarstvom.

Končala je študij zootehnike, a je ostala na domači kmetiji, ki sta jo z možem prevzela že pred 22 leti. "Moram poudariti, da je to zelo zgodaj za današnje razmere. Po mojem se je oče modro odločil in od takrat midva kmetujeva, starši nama pomagajo," je dejala. Danes gre veliko lažje, pove Mojčina mama Marica Majster. "Seveda se je veliko spremenilo. Jaz sem se priženila in sem tu na kmetiji že 54 let. Sicer sem bila rojena na kmetiji, nisem se šolala, ker so rekli: 'Bodi na kmetiji, povsod potrebujejo dobro gospodinjo,'" se spominja.

Kmetice se čedalje bolj vključujejo v družabno življenje na podeželju, vse večji delež žensk je nosilk dopolnilnih dejavnosti na kmetiji. "Res pa je, da si moraš čas razporediti, da moraš poiskati tudi kakšen kotiček zase, da moraš kakšno sekundo ukrasti zase," poudarja predsednica Zveze kmetic Slovenije Irena Ule. Ženske so namreč na kmetijah še zmeraj prepogosto zapostavljene, njihove želje prezrte, nekatere nimajo zagotovljene socialne varnosti.

"Upam, da bo zdajšnja generacija naredila tak preskok, kot smo ga me delale, in verjamem, močno verjamem, da bo ženskam mogoče boljše," je dejala predsednica zveze kmetic.