V uvodu je Žerdin povedal, da je knjiga predelana doktorska disertacija, katere poanta je, da družba ni sestavljanka razredov oz. elite in protielite, ampak je sestavljena kot omrežje.
V slovenski družbi je po Žerdinovih besedah značilno, da je ekonomsko elito po drugi svetovni vojni sestavljala skupina ljudi, ki z ekonomijo ni imela veliko izkušenj in ni imela kapitala, imela pa je partizanske izkušnje. Pozneje so sicer prišli t. i. tehnokrati, ki so znali delati posel, a jih je politična elita odstranila.
Leta 1990 je obstajalo pričakovanje, da bo s spremembo politične nastala tudi sprememba ekonomske elite, a se to ni povsem uresničilo, saj se je pojavil predvsem hitrejši dotok novih ljudi v ekonomsko omrežje.
Težišče moči se je hitro premaknilo
Leta 2004, ko je bilo konec oblasti LDS-a, je bila po njegovem mnenju struktura moči najbolj izkristalizirana, zato si je to leto tudi izbral za začetno točko preučevanja. Povezanost je preučeval prek povezanosti uprav in nadzornih svetov v več kot 200 slovenskih družbah, saj so ti podatki uradni in vedno preverljivi.
Ključne družbe v centru omrežja so bile takrat Kad, Sod, NLB, Zavarovalnica Triglav, Petrol in deloma Mercator. A se je njihov pomen sčasoma spreminjal. Tako je bila npr. moč Kada leta 2004 povsem drugačna kot leta 2005, ko se je spremenila oblast in z njo zastopanost najmočnejše stranke v upravi in nadzornem svetu družbe.
Leta 2005 pa sta se npr. proti centru omrežja premikala Pivovarna Laško in Istrabenz, ki sta bila leta 2009 že skoraj na robu omrežja.

Težko delo
Med letoma 2004 in 2005 se je po njegovi oceni zamenjalo okoli 25 najbolj središčnih ljudi omrežja z novinci, ostalo pa jih je okoli pet, kar je bila občutna sprememba jedra omrežja. "Biti v središču omrežja je težko delo, jim ne zavidam," je dejal Žerdin.
Najmanj političnih kadrov v državnih podjetjih pri nas je bilo med letoma 2000 in 2003, največja gostota pa med letoma 2004 in 2008, je navedel izsledke raziskave, ki so jo opravili na ljubljanski ekonomski fakulteti.
Ključna ugotovitev pa je bila, da pri nas lahko tisti, ki ima politično moč, v veliki meri določa strukturo ekonomske moči. Skozi zgodovino se ta vzorec pri nas reproducira - politika vidi gospodarstvo kot vzvod svoje moči, zaradi tega pa ljudje živijo slabše, saj podjetja poslujejo slabše, je sklenil.