Delovanje omrežij, njihove sle po moči in nepredvidljivosti se je Ali Žerdin, novinar in urednik Delove Sobotne priloge, dotaknil tako v nedavno izdani knjigi Omrežja moči kot v klepetu z uporabniki MMC-ja.

Čeprav nedavnih kadrovskih menjav v lastni medijski hiši podrobneje ne komentira, so zanj presenečenje in kot take neprijetne. Pričakuje, da bo zdaj že nekdanja odgovorna urednica Dela Romana Dobnikar Šeruga njen odstop "iz osebnih razlogov" vsaj v internem krogu bolje pojasnila.

"Slovenske strukture moči nimajo kakšnega posebnega interesa, da bi mediji delovali v miru," je zapisal. Mediji so namreč tisti, ki so jim sposobni stopiti na prste, za začetek s tem, da strukture moči verodostojno opišejo. S tem, ko delovanje lobijev izpostavijo javnosti, delujejo nanje kot "česen na vampirje", je bil slikovit.
Cilj struktur moči: državna podjetja
Osrednji cilj struktur moči v Sloveniji so po njegovem mnenju podjetja v državni lasti, začenši s Kadom, Sodom, Zavarovalnico Triglav, NLB-jem itd. "Kdor obvladuje te gospodarske družbe, ima možnost, da vpliv v ekonomiji zelo zelo poglobi."

Ne le Udba, tudi poosamosvojitvene skupine
Spomnil je, da veliko trenutno dejavnih lobistov izhaja iz krogov Udbe, saj je ta v času prejšnjega režima imela močno gospodarsko omrežje; nekdanja nomenklatura pa je spremenila politično moč v ekonomsko. Poudarek njegove knjige pa je, da tega ni storila le stara nomenklatura, temveč to poskušajo tudi politične skupine, nastale po letu 1989.