Rebalans je potreben zaradi manjših prilivov v proračun od pričakovanih, del izpada pa namerava vlada nadomestiti z zvišanjem trošarin. Foto: MMC RTV SLO
Rebalans je potreben zaradi manjših prilivov v proračun od pričakovanih, del izpada pa namerava vlada nadomestiti z zvišanjem trošarin. Foto: MMC RTV SLO

Če obstaja možnost za dialog znotraj politike, smo nanj pripravljeni. Če je opozicija pripravljena to podpreti, je tudi vlada.

Predsednik vlade Borut Pahor
Borut Pahor
Pahor želi do leta 2012 prepoloviti javnofinančni primanjkljaj. Foto: MMC RTV SLO
Janez Janša
Predsednik SDS-a Janez Janša je prepričan, da se rebalans sprejema na popolnoma nerealnih temeljih. Foto: MMC RTV SLO
Cvetka Zalokar Oražem
Vodja poslanske skupine koalicijske stranke Zares, Cvetka Zalokar Oražem, je v svojem nastopu prikazala precej kritičnosti do vladnega predloga, a ga bo Zares vseeno podprl. Foto: MMC RTV SLO
Bojan Kontič
Poslanec SD-ja Bojan Kontič poziva Slovence k optimizmu ob 0,6-odstotni gospodarski rasti. Foto: MMC RTV SLO

Rebalans močno računa na evropska sredstva in večje prihodke s področja trošarin. Do tega smo v SLS-u zelo skeptični.

Predsednik SLS-a Radovan Žerjav

V osnovi je rebalans narejen na hitro, nepremišljeno. Nelogično je, da je velik del zniževanja namenjen področju investicij.

Poslanec SNS-a Bogdan Barovič
Borut Sajovic
Tudi Borut Sajovic v imenu poslancev LDS-a ni bil zadovoljen. V koaliciji mnenjska razhajanja, glasovanje pa enotno. Foto: MMC RTV SLO
žerjav
Slovenska ljudska stranka je prva sprejela Pahorjev poziv po sodelovanju med koalicijo in opozicijo. Predsednik Žerjav je to želel predlagati že sam. Foto: MMC RTV SLO

Je to še ena ponudba Pahorja, ki se težko vsak dan spomni kakšne stvari, ki je še ni obljubil?

Predsednik SDS-a Janez Janša
Na poslanskem dnevnem redu rebalans

Predsednik vlade Borut Pahor je na začetku seje, na kateri so poslanci obravnavali rebalans letošnjega državnega proračuna, s katerim se proračunska poraba znižuje za 600 milijonov evrov, na 9,9 milijarde evrov, dejal, da želi skupaj z opozicijo izvesti reforme pokojninskega sistema, zdravstveno reformo in plačno reformo javnega sektorja. "Če obstaja možnost za dialog vsaj znotraj politike, smo nanj pripravljeni," je dejal in znova poudaril, da so gospodarske razmere v Evropski uniji slabe in da ni mogoče napovedati izboljšanja gospodarskih razmer.
Pahor: Slovenija uspešno prebrodila krizo
Kljub temu je Slovenija med tistimi državami, ki so zadnje leto krize relativno uspešno prebrodile, je prepričan Pahor. Dolg znotraj EU-ja se je po premierjevih besedah od leta 2007 do danes povečal z 59 na 80 odstotkov, medtem ko ima Slovenija nominalno relativno nizek dolg v višini 35 odstotkov.

Pahor je branil odločitev za zmanjšanje postavke za naložbe v proračunu z argumentom, da je postavka kljub znižanju z rebalansom višja kot vsa leta od 2006 naprej. Dodal je še, da kljub prizadevanju za izboljšanje konkurenčnosti gospodarstva nikakor ne smemo pozabiti na okoljevarstveni in socialni element trajnostnega razvoja, pri čemer pa je to treba uravnotežiti z modernizacijo javnega sektorja. Temu pa nasprotujejo sindikati, ugotavlja premier.

"Lažje bo, če reforme izpeljemo skupaj"
"A lažje bo, če vse to izpeljemo skupaj, zato želim, da pri tem sedemo skupaj z opozicijo in najdemo skupne rešitve," je dejal Pahor in zatrdil, da so poskrbeli za to, da ljudje niso plačali visokega računa za krizo. DZ na izredni seji obravnava rebalans letošnjega državnega proračuna, s katerim se proračunska poraba znižuje za 600 milijonov evrov, na 9,9 milijarde evrov.
Predsednik SDS-a Janez Janša je v predstavitvi mnenja poslanske skupine izpostavil sklop predlogov, ki so ga v SDS naslovili na vlado v okviru Partnerstva za razvoj. Predlog, ki je predvideval dve leti ukrepov za izhod iz krize in nato desetletno obdobje strateškega in dolgoročnega razvoja, je po Janševih besedah ostal do danes brez odziva. Po letu in pol pa Janša pravi, da je danes v najboljšem primeru potrebnih vsaj pet let za neposredni izhod iz krize.
Sprašuje se, če je tokratna ponudba piarovska, če za njo res stoji celotna koalicija in če bo morebiti minister Mitja Gaspari odstopil v primeru sodelovanja, kot je napovedal. Protiponudba SDS: če vlada umakne predlog rebalansa, so "pripravljeni sodelovati pri pripravi resnega protikriznega predloga čez poletje."

Janša: DZ sprejema rebalans na nerealnih osnovah
"Pred nami naj bi bil prvi protikrizni proračun oz. rebalans proračuna," je dejal Janša in nadaljeval da bi bili lani ti ukrepi res uporabni. "V juliju 2010 pa je to izrazito premalo." Napovedal je tudi, da pretirano optimističnih ocen doseženih prihodkov v rebalansu ne bomo dosegli. Prav tako je omenil, da DZ rebalans sprejema na popolnoma nerealnih osnovah. Upoštevana ocena 5-odstotnega primanjkljaja bi morala biti zamenjana s pred dnevi objavljenimi 9,6 odstotka.

Izpostavil je še krčenje na področju naložb. Po njegovem mnenju bi se morala sredstva, namenjena naložbam, predvsem prerazporediti, in ne krčiti. Tako bi namreč lahko tudi vračala sredstva v proračun. Nikakor pa po Janševih besedah v tem trenutku ne potrebujemo naložb v nakupovalna središča in stadione.
Križanič: Rebalans zaradi nižjih prihodkov in pomoči Grčiji
Minister za finance Franc Križanič je poslancem predstavil predlog rebalansa proračuna. Kot glavna razloga za spremembe proračuna je navedel predvideno nižje proračunske prihodke in denarno pomoč Grčiji. Prihodkov naj bi bilo tako za 541 milijonov manj, rebalans pa želi prihraniti okoli 600 milijonov in tako javni primanjkljaj nominalno znižati za 60 milijonov in ga obdržati na odstotkovno enaki ravni BDP-ja kot v preteklih letih.
Največje varčevanje je predvideno na področju investicij, kjer bodo odhodke zmanjšali za 390 milijonov. Ob tem je Križanič povedal, da bodo sredstva, namenjena vlaganjem, še vedno presegala realizacijo iz prejšnjih let. Varčevanje na področju plačilne politike je manjše tudi zato, ker se niso odločali za večje spremembe, ki bi zahtevale pogovore s socialnimi partnerji, je še pojasnil Križanič. Med ukrepi, ki jih rebalans predvideva, so počasnejše usklajevanje rasti pokojnin in socialnih transferjev, je še dejal minister.

Kontič: Treba je ohraniti optimistično vzdušje
V imenu poslanske skupine Socialnih demokratov je Bojan Kontič podprl rebalans proračuna in opozoril na t. i. prikrite dodatne obveznosti, ki jih je prinesla plačna reforma prejšnje vlade. Namesto 400 miljonov evrov naj bi ta reforma prinesla kar 800 miljonov. Opozoril je, da predlagano posojilo Grčiji ne bo povečalo bruto dolga, saj se bodo sredstva prerazporedili iz drugih postavk.
Kot Pahor pred njim je tudi Kontič mnenja, da je Slovenija v relativno dobrem položaju, saj da imamo 6. najnižjo stopnjo nezaposlenosti v Evropski uniji, optimistični pa smo lahko zaradi trenutne 0,6-odstotne gospodarske rasti.


"Resnična težava je neustrezna poraba"
Vodja poslanske skupine Zaresa Cvetka Zalokar Oražem je v imenu svoje poslanske skupine navkljub pomislekom izrazila podporo rebalansu. V Zaresu se sklicujejo na ekonomista Paula Krugmana, ki pravi: "Vlade pridigajo o nujnosti zategovanja pasu, medtem ko je resnična težava neustrezna poraba." Zmanjšanje primanjkljaja in fiskalna stabilnost sta prvi prioriteti, a treba je biti zmeren pri poseganju v proračunske izdatke, predvsem tiste, povezane z gradbeništvom. Prehudi rezi, tako meni Oražmova, lahko prinesejo dodatno ohlajevanje gospodarstva.

Rezanje je potrebno predvsem pri "sredstvih neustrezne porabe, kot je na primer Patria". Oražmova pričakuje vsaj zamrznitev investicije za čas, ko potekajo kazenski postopki. To in podobni primerni neustrezne porabe bodo po njenih besedah nujni za psihološki učinek na ljudi. Še posebej za jesen, ko bodo pred nami še težje reforme.

"Pretiranega varčevanja ni zaznati."
Tako v stranki SNS kot tudi SLS ni bilo podpore rebalansu. Radovan Žerjav, predsednik SLS-a, je glede rebalansa proračuna izrazil zaskrbljenost, da kljub navideznemu krčenju porabe glede na sprejeti proračun za leto 2010 ta še vedno ostaja viska. Poraba ministrstev ostaja višja, kot je bila v času gospodarske rasti pred recesijo. Osredotočil se je na nenamensko trošenje sredstev za materielne stroške, ki se tako na ministrstvih kot pri drugih porabnikih proračunskih sredstev nesorazmerno povečuje v decembru.

Poleg tega je navajal tudi oceno Umarja, ki je rebalans označil kot usklajevanje z manjšimi predvidenimi prihodki in svaril pred možnostjo porabe ob povečanju trošarin in v njem ni videl novih sistemskih rešitev.

Žerjav je sprejel Pahorjev poziv k sodelovanju na ravni koalicija - opozicija. Dejal je, da bi tudi sam predlagal podobno sodelovanje, a ga je premier v svojem nastopu že prehitel.

V poslanski skupini SNS so proti predlogu ostro nastopili. Vodja skupine Bogdan Barovič ga je označil za nepremišljenega, nelogičnega. Dvig trošarin bo prinesel ravno nasproten učinek, saj bo obremenil prebivalstvo in znižal kupno moč, dvignil pa inflacijo, zamik pripravljenih investicij pa da je "ciklična multiplikacija zmanjševanja investicijskega zagona".

Barovič je predlagal, naj se vlada raje posveti prodaji neuporabnega falcona, preveri visoke stroške najemnin prostorov za vladne službe, predvsem pa naj odpravi množico javnih agencij in ustanov. Med njimi jih je po njegovem mnenju mnogo, ki so same sebi namen. Najostreje pa je napadel posojilo Grčiji, saj da se ta v nasprotju s Slovenijo ne drži meril Pakta za stabilnost in razvoj, denarja pa "nikoli ne bomo dobili nazaj".

Za DeSUS rebalans nujen, a da najbolj udari malega človeka
Poslanec DeSUS Franc Jurša je bil do rebalansa kritičen, a ga bodo v DeSUS spričo nujnosti vseeno podprli. Motijo jih predvsem ukrepi, ki "bodo udarili navadnega človeka, upokojenca in delovno aktivnega." Motijo jih tudi trošarine, predvsem na elektriko in plin. Predlagajo usmeritev trošarinskega denarja iz naslova alkohola in tobaka na ministrstvo za zdravstvo.

Grenak priokus poslancem DeSUSa prinaša tudi pokojninski rez 20tih miljonov evrov. Jurša predlaga obdavčitev luksuza, še bolj pa iskanje načinov za povečanje prihodkov, ne pa samo rezanje proračunskih odhodkov.

"Pred nami je proračun, s k
aterim je težko biti zadovoljen."
Poslanec LDS-a, Borut Sajovic, je izpostavil krčenje sredstev, namenjenih za naložbe, in povedal, da nihče ne more biti s tem zadovoljen. Obenem pa je dejal, da je krčenje javne porabe "cilj in temelj, ki ga je potrebno vzpostavljati in ohranjati". Poudaril je, da je v tem smislu velik del rebalansa "preprosta matematika".

Vlado je ob siceršnji podpori rebalansu pozval, naj pozorno bdi nad porabo sredstev, namenjenih investicijam, posebej tistim, pri katerih razpolagamo tudi z evropskimi sredstvi. Poleg tega je v imenu poslanske skupine na vlado naslovil tudi poziv, da naj pri višanju trošarin ukrepa previdno. Med pozitivnimi platmi je Sajovic izpostavil javnofinančno stabilizacijo in ohranjeno občutljivost za ljudi, ki se stežka prebijajo iz meseca v mesec.

Po izračunih za 540,9 milijona evrov nižji prihodki
Vlada se je odločila pripraviti rebalans, potem ko se prilivi v proračun na začetku leta niso gibali v skladu z načrti. Po novih izračunih bodo letošnji proračunski prihodki za 540,9 milijona evrov nižji od načrtovanih, od tega samo pri davku od dohodkov pravnih oseb za 281 milijonov evrov, je v sredo članom odbora DZ-ja za finance povedal Križanič.
Za zmanjšanje davčnih prilivov je po njegovih besedah kriva tudi davčna reforma iz leta 2006, ki ji niso sledile potrebne reforme na odhodkovni strani. Nasprotno - uvedene so bile številne nove pravice, je spomnil.

Proračunski primanjkljaj ostaja pri petih odstotkih
Z rebalansom se proračunski primanjkljaj malenkostno znižuje, izraženo v deležu bruto domačega proizvoda, pa ostaja pri petih odstotkih. Vlada je našla prihranke predvsem pri izdatkih za blago in storitve ter investicijah in investicijskih transferjih, katerih skupni znesek po Križaničevih besedah še vedno ostaja pri visokih 1,3 milijarde evrov, ni pa dodatno posegala v plače in pokojnine.

DZ je danes obravnavi predloga rebalansa posvetil deset ur razprave. Izredno sejo bo nadaljeval v torek, ko bodo na dnevnem redu še predlog novele zakona o izvrševanju državnega proračuna, predlog novele zakona o trošarinah in predlog zakona o posojilu Grčiji.

Če obstaja možnost za dialog znotraj politike, smo nanj pripravljeni. Če je opozicija pripravljena to podpreti, je tudi vlada.

Predsednik vlade Borut Pahor

Rebalans močno računa na evropska sredstva in večje prihodke s področja trošarin. Do tega smo v SLS-u zelo skeptični.

Predsednik SLS-a Radovan Žerjav

V osnovi je rebalans narejen na hitro, nepremišljeno. Nelogično je, da je velik del zniževanja namenjen področju investicij.

Poslanec SNS-a Bogdan Barovič

Je to še ena ponudba Pahorja, ki se težko vsak dan spomni kakšne stvari, ki je še ni obljubil?

Predsednik SDS-a Janez Janša
Na poslanskem dnevnem redu rebalans