"Glede na zasičenost z gostoto nedeljskih obiskov volišč je bila volilna udeležba presenetljivo visoka, nedvomno zaradi aktivacije civilne družbe in relativno močne kampanje v podporo novim zakonom," je na vprašanje, ali lahko nekaj manj kot 42-odstotno volilno udeležbo na treh referendumih razumemo kot visoko, za MMC dejal Boris Vezjak z mariborske filozofske fakultete. "Občutek je, da v kampanji desnici na čelu s SDS-om ni uspelo dovolj intenzivno motivirati množic, kakor da ne bi preveč verjela v lasten uspeh," dodaja.

Medtem politolog Miro Haček s Fakultete za družbene vede neuspeh predlagateljev referendumov delno pripisuje prenasičenosti volivcev s številnimi glasovanji, a obenem dodaja, da je bila njihova kampanja komaj vidna, ponesrečena je bila tudi izbira nosilnih oseb za posamezen zakon. "Javnomnenjske ankete so tokrat zelo pravilno napovedale izid glasovanja. Seveda pa je bilo ta odvisen tudi od volilne udeležbe, javnomnenjske ankete so simulirale 40-odstotno udeležbo," torej zelo blizu dejanski udeležbi je sinoči za Radio Slovenija dejal Haček.

Izid tri proti nič za vladajočo koalicijo je nadaljevanje letošnjega političnega leta, meni Haček. "Če poskušate primerjati zemljevid drugega kroga predsedniških volitev in referenduma o vladi, ugotovimo, da sta si zelo podobna." Izidi so po njegovem mnenju izraz močne levosredinske večine v vseh bolj ali manj urbanih delih Slovenije in šibkejša desna sredina v pretežno ruralnih okoljih. "Kar je naša stalnica že dve desetletji."

Ko se je sinoči izkazalo, da bodo vsi trije zakoni na referendumih potrjeni, se je na družbenih omrežjih Twitter in Facebook vnel spor med predsednikom NSi-ja Matejem Toninom in Janezom Janšo. Tonin je namreč zapisal, da je slovenska desnica doživela še tretji letošnji poraz, zato je potrebna temeljite samorefleksije. "Vsake volitve, v katerih se neposredno ali posredno pojavi Janez Janša, postanejo iracionalne in emocionalne," je zapisal Tonin. Janša pa mu je odvrnil, da bo marsikaj lahko drugače, ko bo NSi na volitvah dosegel vsaj 15 odstotkov.

"Ocenjujem, da spor ni spor, ampak zgolj razkritje stalnega servilnega odnosa nekoga, ki se je postavil v vlogo gospodarja in druge vidi kot orodje za doseganje svojega cilja. Najbrž mora biti kar zoprno, če se pišeš Matej Tonin: vedno znova nesebično priskočiš gospodarju na pomoč, se sklicuješ na državotvornost, vmes pa prijazno sprejemaš vsa njegova poniževanja. Tako da konflikta ne bo, v navidezno prijaznih in urejenih družinah se člani vse pogovorijo med sabo," sinočnjo izmenjavo ostrih besed komentira Boris Vezjak.

Medtem je v taboru zmagovalcev včeraj zvečer vladalo zadovoljstvo. Premier Robert Golob je izjavil, da so referendumi sporočilo politiki, kaj si ljudje o njej mislijo. Vezjak meni, da v nekem smislu ta izjava tudi drži. "Ampak potem je sporočilo ob glasovanju o Zakonu o vladi, da si o Golobovi vladi v pomembnem delu ne mislijo najlepše. Če misel posplošimo, pride do izraza le v razviti demokraciji. Predstavljajte si, da jo izreče avtokrat v totalitarni državi po tistem, ko mu je uspelo prepričanja množic zmanipulirati v lastno korist. Najbrž ne bi zadovoljno soglašali."

Volivce je najbolj motivirala situacija na RTV-ju

Podpora in udeležba na vsakem od treh referendumov ni popolnoma enaka. Zakon o vladi je podprlo dobrih 56 odstotkov volivcev, zakon o dolgotrajni oskrbi dobrih 62 odstotkov in zakon o RTV-ju skoraj 63 odstotkov. Na vprašanje, ali so se ljudje v nedeljo odločali glede na vsebino posameznih zakonov, Vezjak odgovarja, da glede na izkušnje dvomi, da so se volivci odločali vsebinsko, saj so referendumi zadevali kar tri zakone in specifična znanja. "Volivce je najbolj motivirala situacija z javno radiotelevizijo, njihova izkušnja pa ni izvirala iz branja novel zakona, temveč spremljanja TV Slovenija. Vsebino je nadomestila empirija, vse po načelu "Poglej si pet minut grozljivega programa in vedel boš, kako moraš glasovati". Ljudje niso neumni, vidijo politične posledice prevzema televizije in nočejo spremljati in celo plačevati propagandnega trobila."

"Nesporno je RTV-zgodba najbolj zaznamovala in motivirala referendumsko dogajanje. Tudi po pravici, kajti javni servis je tik pred razkrojem, ki ga je načrtovano zakuhala Janševa politika. Ljudje so k sreči prepoznali, da lahko tvorno prispevajo k ustavitvi uničevanja javnega zavoda, saj vsakodnevno spremljajo pustošenje po TV-programu," dodaja Vezjak.

Sorodna novica Prepričljiva potrditev vseh treh zakonov

Pričakovati je, da bo zakon o RTV Slovenija zdaj vložen v ustavno presojo. A Miro Haček je prepričan, da se Ustavno sodišče ne bo odločilo za zadržanje izvajanja zakona do njegove končne odločitve. Haček prav tako zgodaj spomladi že pričakuje prve kadrovske zamenjave na RTV-ju.

In kako bo v prihodnje z referendumi? Ali jih bo opozicija še uporabljala kot orodje za doseganje svojih ciljev? "Doma imam kristalno kroglo, ampak ne deluje. Zato bi ugibal, da zanesljivo bo še posegla po tem instrumentu, vendar bolj premišljeno in v skladu s presojo, da res lahko zmaga, obenem pa ob bistveno večjem angažmaju. Pretirava se v prepričanju, da so takšni rezultati za Janšo velik poraz. To ni res, kajti končna množica njegovih vernikov sledi prepričanjem v glavah, ki jih strogo kontrolira. V podobnih porazih zato ne izgubi toliko, kot mislimo, lahko pa zgolj pridobi," sklene Vezjak.