"Danes praznujemo dan samostojnosti in enotnosti, ko smo se skupaj odločili živeti v svoji državi, pa vendar se to ni zgodilo čez noč. Ta odločitev je bila sad tisočletnih prizadevanj za gradnjo dveh stebrov slovenske suverenosti, prvi steber je vedno predstavljala demokratična ureditev družbe, v kateri smo vsi med seboj enaki. Še v času prve slovenske države Karantanije so karantanskega kneza volili neposredno, ljudstvo, in po izvolitvi so k njemu simbolično pristopili ter mu primazali dve zaušnici, zato da ne bi nikoli pozabil, da je le prvi med enakimi, ta tradicija se je dobro ohranjala skozi tisočletja," je v uvodu povedal slavnostni govorec premier Robert Golob in dodal, da tudi sam na svojem položaju dobi kakšno zaušnico, da ne bi pozabil, da je le prvi med enakimi.

"Drugi steber predstavljata naša kultura in slovenski jezik. Nekateri veste, da prihajam iz Solkana pri Novi Gorici in Soči. Solkan je bil prvič omenjen kot mesto pred tisoč leti, v slovenskem jeziku, in 'Sukenci' smo še danes ponosni na to, da smo v teh tisoč letih ohranili slovenski jezik in tudi posebno izgovarjavo črke G, kar nam zavida vsa Slovenija," se je pošalil Golob.

Kultura, jezik in vihre zgodovine

"Sčasoma so nam vihre zgodovine odvzele demokratično družbo, nismo pa izgubili kulture in našega jezika, in ravno jezik in kultura sta bila tista, zaradi katerih je slovenski narod lahko obstal," je nadaljeval svoj govor premier in dodal, da ne bo našteval vseh zaslužnih mož in žena skozi zgodovino, je pa izpostavil kulturnike, ki so usmerjali družbo in bili "gonilo v boju, da se demokracija vrne" že pred plebiscitom o samostojni Sloveniji.

23. decembra 1990 je skoraj 95 odstotkov državljank in državljanov glasovalo za samostojno Slovenijo. "To je bil dan enotnosti, to je bil dan, na katerega smo lahko upravičeno ponosni in ki sta nam ga takrat zavidala in nam ga še danes zavidata vsa Evropa in ves svet, ker smo se o tej pomembni odločitvi zmogli poenotiti," je povedal Golob.

Po Golobovih besedah smo enotnost pozneje nekako ohranili pri vključevanju v evroatlantske povezave, EU, NATO in pri prevzemu evra ter vstopu v schengen, potem pa "je začela stvar nekoliko pešati". "Zazdelo se nam je, da smo prišli do konca zgodovine, a zgodovina se nikoli ne konča in obdobjem obilja in blaginje vedno sledijo obdobja negotovosti in izzivov," je sklenil.

Begunci, covid-19 in zidovi v glavah

"Pred leti je naše kraje prečkalo skoraj pol milijona beguncev – migrantov, ki so iskali boljše življenje zase. In mi smo kot odgovor začeli postavljati ograje, najprej na meji, potem ograje v svojih glavah, danes vemo, da ograje ne delujejo, zato jih podiramo," je navedel primer in dodal še enega – covid-19. "Tudi takrat smo začeli zidati zidove, postavili smo zidove na meje, postavili smo zidove med občine in postavili smo jih v svoje domove. Ogradili smo se od sodržavljanov, ogradili smo se od prijateljev, bližnjih. Danes smo se odločili, da bomo s covidom živeli kot odprta družba," je nadaljeval in dodal, da odpovedovanja bližnjim in prijateljem ne bo več.

"Želimo, da se lahko svobodno družimo bolezni navkljub, ne želimo več zidov v svojih glavah," je sklenil premier.

Vojna v Ukrajini in moč Evrope

Spomnil je tudi na vojno v Ukrajini, ki je celotno Evropo pahnila v veliko krizo, tudi energetsko in prehransko, s čimer sta se tako vlada kot Evropa po njegovem mnenju odločno spopadli. Ob tem pa je delil svojo izkušnjo iz usklajevanja rešitev z drugimi voditelji EU-ja. Te so dosegli šele s spoznanjem, "da nobena država, ko poskuša izsiliti svoj lastni interes, pa je vseeno, ali je majhna ali je velika, ne more tega doseči, če to ne temelji na dveh načelih Evrope, na solidarnosti in enotnosti, solidarnosti med državami in enotnosti, da iščemo samo rešitve, o katerih se vsi strinjamo".

"To je tista moč Evrope, to je tista moč enotnosti. Moč, ki smo jo mi izkazali, ko smo šli na glasovanje o samostojnosti," je dejal. In enako, kot smo bili enotni pred 32 leti, bomo morali biti enotni pri tem, kako se bomo soočili in lotili vseh zadanih reform v prihodnjem letu, je še dejal Golob.

Dotaknil se je tudi reforme zdravstva, ki mora biti izvedena na način, da bomo ohranili javni zdravstveni sistem, ki bo dostopen vsakomur in bo dejansko opravljal svojo nalogo. Enotni pa bomo morali biti tudi pri reformah šolstva, pravosodja, davčnega in pokojninskega sistema. "Samo če bomo enotni pri iskanju rešitev, bomo našli najboljše rešitve," je poudaril z namenom, "da zgradimo moderno Slovenijo, na katero bomo vsi ponosni, kjer koli v svetu jo bomo predstavljali".

Moč temelji na znanju in pogumu

Naš ugled in naša moč po Golobovih besedah temeljita na našem znanju in pogumu. "Če mi ne bomo premogli znanja ali pa poguma, nas nihče ne bo reševal pred globalnimi izzivi," je dejal. Samozavest pa črpajo iz nacionalne vizije, ki jo je ubesedil akademik Josip Vidmar, ko je dejal, da želimo na teh tleh zgraditi nove Atene in nove Firence. "Atene kot simbol demokracije, Firence pa kot simbol kulture in razsvetljenstva," je dejal Golob.

Državne proslave so se med drugim udeležili predsednica republike Nataša Pirc Musar, nekdanja predsednika republike Milan Kučan in Danilo Türk, predsednica državnega zbora Urška Klakočar Zupančič, predsednik ustavnega sodišča Matej Accetto, predsednik vrhovnega sodišča Damijan Florjančič, predstavniki vlade ter predstavniki družbenega, političnega in verskega življenja. Nekdanji predsednik republike Borut Pahor se proslave ni udeležil, ker je ocenil, da mora biti danes formalno in simbolno dan preloma, so pojasnili v njegovi pisarni. "Nocoj je večer nove predsednice, na naslednje proslave bo praviloma šel," so zapisali.

Vabljeni k ogledu proslave v videu spodaj.

Sprejem svojcev padlih pri predsednici DZ-ja

Predsednica parlamenta Urška Klakočar Zupančič je v DZ-ju sprejela svojce padlih pripadnikov Teritorialne obrambe RS-ja, ministrstva za notranje zadeve ter civilnih žrtev in ranjenih v vojni za Slovenijo. Poudarila je, da so padli s svojimi herojskimi dejanji dali upanje in pogum tudi drugim, da smo udejanjili stoletne sanje slovenskega naroda.

Predsednica DZ-ja je na sprejemu svojcev poudarila pogum in herojstvo njihovih staršev, starih staršev, sinov in hčera, ki bili pripravljeni dati tudi lastna življenja in so prepoznali zgodovinskost trenutka ter "s tem največ prispevali k temu, kar živimo danes". "S svojimi herojskimi dejanji so dali upanje in pogum tudi ostalim državljanom, da smo tesno drug ob drugem udejanjili stoletne sanje slovenskega naroda," je dejala.

Kot je navedla, so se "zavedali nevarnosti in brez zadržkov stopili na negotovo pot do cilja in dali za to prav vse, kar so imeli, lastna življenja". "Kot so vaši ljubljeni del narodove zgodovine, tako ste vi del narodove prihodnosti," je poudarila Klakočar Zupančičeva.

Zgodovinski mejniki prednikov

Da pa lahko obeležujemo ta spomin, se moramo po njenih besedah tudi spomniti, da je bil "pot do samostojnosti naše države tlakovana z mnogimi zgodovinskimi mejniki vseh naših prednikov, ki so do dne osamosvojitve bili boj za obstanek slovenstva, jezika, narodne zavesti, tudi v vojnah, v katerih so padali za tuje gospodarje". "Vsa ta naša narodna zgodovina je tista, ki je generacijsko rodila in še rojeva heroje, ki se znajo v kritičnem trenutku zbrati pogum in moč za boj na poti narodnega obstanka," je dodala.

V nagovoru svojcem je spomnila, da jim je bilo po vojni obljubljeno marsikaj in da so bili nad odnosom države upravičeno razočarani, a da je bil v letu 2021 vendarle sprejet zakon, ki je omogočil, da so po 30 letih do odškodnine upravičeni tudi otroci padlih, prav tako partnerji in starši, omogočena je bila tudi ureditev statusa invalida. Predsednica DZ-ja se strinja, da je bilo to urejeno zelo pozno, da pa je bilo treba vsekakor urediti in tako vsaj delno sanirati dolgoletno rano.

Pozvala je še, naj bo "naš prispevek k naši skupni zgodovini takšen, da nas bo nadalje združeval v zavesti, kako težko in s kakšnimi žrtvami smo skozi čas dosanjali svojo državo". "Tega ne smemo nikoli pozabiti. Bodimo ponosni in hvaležni," je še dejala na sprejemu, ki je tokrat prvič potekal v državnem zboru in ki se ga je udeležila tudi predsednica republike Nataša Pirc Musar.

Pot samostojne in demokratične države

Hčerka padlega Jerneja Molana Jasmina Molan pa je v nagovoru dejala, da so bile v hramu demokracije po plebiscitu sprejete vse pomembne odločitve, ki so Slovenijo popeljale na pot samostojne in demokratične države. Ob tem je spomnila tudi na nedavno sprejeto odločitev DZ-ja za dopolnitev zakona o posebnih pravicah žrtev v vojni za Slovenijo, po kateri bo izplačana pavšalna odškodnina oproščena dohodnine, in se poslancem zanjo zahvalila.

"Naše družine so davek Sloveniji že plačale leta 1991, ko smo v osamosvojitveni vojni izgubili svoje najdražje. Davek dnevno plačujejo tudi vsi, ki so bili v vojni ranjeni in jim zdravstvene težave ne omogočajo povsem vsakdanjega življenja. Verjamem, da bomo s skupnimi močmi in voljo v prihodnje dostojno uredili tudi njihov položaj," je dejala Molanova.

Pozvala je še, da tudi v prihodnjem letu stopimo skupaj za dobro vseh Slovencev doma in po svetu ter v srcu ohranimo spomin na vse padle in ranjene, ki so tlakovali pot Sloveniji.

Slavnostna seja že v četrtek

DZ je sicer dan samostojnosti in enotnosti s slavnostno sejo proslavil že v četrtek. Osrednja govornica je bila predsednica Klakočar Zupančič, ki je ob tem poudarila, da smo Slovenci v nekaj več kot tridesetletni zgodovini samostojne države naredili veliko.

Z dnevom samostojnosti in enotnosti zaznamujemo dogodke 26. decembra 1990, ko je takratna slovenska skupščina razglasila rezultate plebiscita, na katerem se je 88,5 odstotka vseh volilnih upravičencev izreklo za odcepitev Slovenije od tedanje Jugoslavije. Sam plebiscit je bil sicer izveden tri dni prej, na današnji dan pred 32 leti.

Po razglasitvi rezultatov so stekli vsi formalni postopki za nastanek samostojne države. Ta je bila slovesno razglašena 26. junija 1991. Nekaj mesecev pozneje, 23. decembra 1991, je bila sprejeta tudi slovenska ustava.