Kaj pomeni žica na slovenski meji, smo pred oddajo Tarča vprašali naše goste. Preveč panike ni potrebno, je prepričan Bogomil Ferfila. Prav tako je Ivan Štuhec prepričan, da ograja na schengenski meji ni konec Evrope, ampak njena, na žalost, nujna zaščita.

Trenutna begunska kriza ima tako izjemne razsežnosti, da nanje ni računal nihče, ki je snoval schengenski pravni red, opozarja pravnica Janja Hojnik, ki se sicer označuje za veliko podpornico evropske ideje. Opozarja, da Slovenija lahko sodeluje pri ustavljanju migracij, a je lahko v tem primeru sama ujeta z veliko maso prebežnikov.

Grčija nič več varna za begunce
»Najbolj kritična sem v tem pogledu do Nemčije, ki je konec avgusta nepremišljeno uveljavila klavzulo suverenosti, zdaj pa od tega odstopa. Grčija od leta 2011 ne velja za varno državo, saj je njen azilni sistem porušen. To sta ugotovili tako Evropsko sodišče za človekove pravice kot Sodišče EU-ja,« opozarja Hojnikova.

Rupel: Schengenski zid ni isto kot berlinski
Vprašanje o evropskih mejah je napačno, opozarja Dimitrij Rupel. »Ne gre za omejevanje navznoter, ampak za omejevanje navzven, kar pomeni, da v EU-ju še vedno - vsaj načeloma - zagovarjamo svobodne tokove brez meja. Za zdaj ni ograj med Nemčijo in Francijo ali Avstrijo in Italijo,« je prepričan Rupel. Kot pravi, je naša težava slovenska (in madžarska) meja s Hrvaško.

Prav zato je po njegovem mnenju primerjava z berlinskim zidom neprimerna. »Berlinski zid (in drugi socialistični zidovi) niso preprečevali priseljevanja v Vzhodno Nemčijo ali na Češkoslovaško, ampak beg iz teh držav (sovjetskega bloka) na Zahod. Berlinski zid je omejeval gibanje znotraj Evrope,« je prepričan Rupel, ki bi slovensko ladjo Triglav - namesto da rešuje begunski tok med Italijo in Libijo- poslal nadzirat prehod grške schengenske meje.

Begunci nimajo pravice prestopiti meje kjer koli
Prav nadzor meje je ključno vprašanje tudi za pravnico Janjo Hojnik. »Ženevske konvencije o beguncih tudi ne razumem tako, da imajo begunci pravico prestopiti mejo kjer koli tudi v državah, ki neposredno ne mejijo na državo, iz katere bežijo. Na Hrvaškem ne divja vojna, torej ni potrebe, da bi morali pribežniki vstopati v Slovenijo tudi zunaj uradnih mejnih prehodov,« ugotavlja Janja Hojnik.

V primeru z veliko svetovno finančno krizo, ki smo jo pravkar pustili nekje za seboj, je begunska kriza drobiž, je prepričan Bogomil Ferfila. »Je pa res, da je vzbudila ogromno negativnih in pozitivnih verskih, kulturnih in ideoloških čustev in je v tem vidiku bolj razburkala duhove kot velika finančna kriza, ki je bila bolj tehnokratska zadeva,« sklene Ferfila.

Obvestilo uredništva:

Zaradi številnih komentarjev in zagotavljanja čim višjih standardov razprave pod članki o begunski krizi smo se odločili, da komentiranje na portalu rtvslo.si omogočimo pod eno novico. Ne gre za cenzuro ali blokado, temveč za vzdrževanje ravni komunikacije na portalu javne RTV, ki je zavezana k takšnim merilom. Svoje mnenje o dogajanju z begunsko krizo lahko ob spoštovanju forumskih pravil MMC RTV SLO izrazite v komentarjih tukaj.