Zidar je še pojasnil, da je te delitve gradbenih poslov v okviru avtocestnega programa vodil in organiziral Dars, katerega direktorja je, kot pravi Zidar, neposredno imenoval takratni premier.

S temi delitvami, katerih namen je bil slovenskim podjetjem zagotoviti večjo konkurenčnost v primerjavi s tujimi, pa naj se v SCT-ju ne bi strinjali. Zidar namreč meni, da so imeli takrat daleč največ referenc in bi na podlagi tega morali dobiti večji delež poslov.

"Na operativnih sestankih smo dimenzionirali delitve"
Po njegovih besedah so se predstavniki gradbenih podjetij in državnih organov, ki so bili odgovorni za izvajanje avtocestnega programa, sestajali na operativnih mesečnih sestankih, na katerih so se dogovarjali kako "dimenzionirati" delitve poslov. Zidar je prepričan, da bi jih, če si ne bi razdelili projektov, tuja podjetja uničila.

"Nam se takrat še sanjalo ni, kaj je kartelni dogovor. Šlo je le za to, kako se bomo organizirali, če bomo sploh kaj gradili ali ne. Samo združena gradbena operativa se je kolikor toliko sposobna upirati tujim družbam. Nobena stvar zaradi tega ni bila dražja, pa če smo delali prav ali narobe," je dodal.

Prva slovenska vlada je imela cilj razbiti vsa velika podjetja
Zatrdil je, da je prva slovenska vlada imela cilj razbiti vsa velika podjetja in da je on "krvavo" držal SCT skupaj. Zaradi tega je zdaj užaljen, ker se mora zagovarjati. "Sem pravi in plavi Slovenec. Kot dober gospodar sem zmeraj delal v korist Slovenije in Slovencev," zagotavlja Zidar. Po njegovem je namen obtožb o kartelnem dogovarjanju uničenje slovenskega gradbeništva, "kar ne pelje nikamor".

"Raje se vprašajmo, kdo ni bil na Zemonu"
O sestanku na Zemonu leta 1998, kjer naj bi nastal prvi kartelni dogovor, je Zidar povedal, da je bilo teh sestankov v devetdesetih letih več in da ne ve natančno, ali je bil na njem prisoten, niti mu ni znano, kdo vse je bil prisoten, "saj nisem štel, raje pa se vprašajmo, kdo ni bil prisoten".

Na vprašanje, ali se je leta 2004 sestanka s takratnim premierjem Antonom Ropom, kjer naj bi ta zahteval predložitev računov za izvedena dela, da bi lahko prikazal čim višjo gospodarsko rast v tekočem letu, je odgovoril le, da se tega ne spomni.

Kje so sredstva iz bencinskega tolarja?
Zidar se je v pričanju dotaknil tudi zadolženosti Darsa, ki je po njegovem mnenju posledica tega, da se denar za gradnjo avtocest iz bencinskega tolarja ni porabil za svoj namen. "Kot državljan se sprašujem, kam so šla ta namenska sredstva," opozarja.

"Z združevanjem smo lažje konkurirali tujcem"
Zaslišan je bil tudi Dušan Črnigoj, ki je pojasnil, da so se po osamosvojitvi Slovenije vsa gradbena podjetja bojevala za posle iz avtocestnega programa. S t. i. "joint venture" združevanjem so po Črnigojevih besedah gradbena podjetja lažje konkurirala tujim podjetje.

"Ponudbe, ki smo jih oddajali, so bile v skladu z "joint venturjem". Razpisni pogoji so bili namreč za slovenska podjetja brez referenc zelo težki. Nikoli pa nisem bil prisoten pri dogovarjanju o tem, kdo bo oddal najnižjo ponudbo za določen posel," je zatrdil. Ob tem je še zanikal, da bi bil Zidar tisti, ki bi določil, katero podjetje bo za določen posel oddalo najugodnejšo ponudbo.

"Primorje ni nikoli podpisalo kartelnega dogovora"
Poudaril je, da Primorje ni nikoli podpisalo nikakršnega sporazuma, ki bi veljal za kartelni dogovor. Kot pravi, je za zemonski sporazum slišal le iz medijev in ga nikoli ni podpisal. Prav tako komisiji ni znal povedati ničesar o morebitni vlogi vlade in Darsa pri kartelnih dogovorih gradbenih podjetij.

Zaletelj potrdil dogovore o sodelovanju
Na zadnji seji preiskovalne komisije sta tako nekdanji direktor GIZ Gradis Ljubljana Anton Zaletelj kot tudi direktor družbe Kraški zidar Radoš Lipanje potrdila, da so se gradbeniki dogovorili o sodelovanju pri gradnji slovenskega avtocestnega križa. Po njunih besedah je šlo za spontan dogovor, da bi zaščitili slovenske gradbene izvajalce pred tujimi.

Preiskovalna komisija je bila ustanovljena lani poleti na zahtevo skupine poslancev s prvopodpisanim Jožetom Tankom (SDS), člani komisije pa bodo zaslišali 35 prič, med njimi nekdanje ministre za okolje, kmetijstvo in promet ter odgovorne na Darsu in gradbenike. Komisija želi ugotoviti, ali so bili avtocestni projekti izvedeni pregledno, ter razjasniti pogoje in postopke oddaje javnih naročil, izbora ponudb, pogajanj in vsebino ponudb in tudi to, ali so bili proračunski viri za gradnjo avtocest porabljeni racionalno in skladno s predpisi.