Na zdravljenje neplodnosti je sprejet par, pri katerem po enem letu rednih spolnih odnosov, ne pride so zanositve. Foto: EPA
Na zdravljenje neplodnosti je sprejet par, pri katerem po enem letu rednih spolnih odnosov, ne pride so zanositve. Foto: EPA

Država, ki si prizadeva za zvišanje rodnosti, bi se morala aktivneje vključiti v odpravljanje nesprejemljivo dolgih čakalnih dob za neplodne pare.

Eva Cerkvenik, predsednica društva Živa
Umetna oploditev
Oploditev z biomedicinsko pomočjo je bistveno bolj uspešna, pri ženskah, ki so mlajše od 38 let. Foto: RTV SLO

Rešitev problema je treba iskati v stališču razširjenega strokovnega kolegija za ginekologijo, na osnovi analiz in podatkov ter dodatnih sredstev, opredeljenih z dogovorom za ta namen.

Janez Remškar, generalni direktor direktorata za zdravstveno varstvo na ministrstvu za zdravje

Po besedah predsednice društva Živa Eve Cerkvenik je trenutna čakalna doba za vsak postopek oploditve z biomedicinsko pomočjo v Splošni bolnišnici Maribor več kot eno leto in pet mesecev za vsak pregled. Da par sploh pride do postopka, pa traja več let, opozarja Cerkvenikova. V društvu Živa so se obrnili na Splošno bolnišnico Maribor, urad varuha človekovih pravic in mariborsko varuhinjo bolnikovih pravic Magdo Žezlina.

V Ljubljani prvi pregled v treh mesecih
Na Ginekološki kliniki v Ljubljani je čakalna doba za prvi pregled pri specialistu od enega do treh mesecev, odvisno od zdravnika, je za MMC povedala predstojnica Kliničnega oddelka za reprodukcijo na kliniki Eda Vrtačnik Bokal.

Na zdravljenje zaradi neplodnosti sprejmejo par, pri katerem ne pride do zanositve po enem letu rednih spolnih odnosov. Če je ženska stara več kot 35 let, pa lahko že po šestih mesecih.

Par mora potem pridobiti sklep komisije za oploditev z biomedicinsko pomočjo Ginekološke klinike, za umetno oploditev pa pride na vrsto v dveh do treh mesecih. Če prvič umetna oploditev ni uspešna, na ponoven poskus pari čakajo približno šest mesecev.

Uspešnost postopka odvisna od številnih dejavnikov
Kot je pojasnila Vrtačnik Bokalova, je uspešnost postopkov zunajtelesne oploditve odvisna od številnih dejavnikov. Bistveno večja je uspešnost umetne oploditve pri ženskah, ki so mlajše od 38 let. Po 38. letu starosti pa je sposobnost oploditve precej manjša, povečuje pa se tudi število spontanih splavov.

Na Ginekološlki kliniki v Ljubljani je v postopku zunajtelesne oploditve vsak mesec obravnavanih do 120 parov, vsako leto pa na kliniki registrirajo do 500 novih parov za postopek zunajtelesne oploditve.

Ministrstvo za zdravje potrebe usklajuje z realnimi možnostmi

Na vprašanje, kaj namerava v zvezi s čakalnimi dobami za oploditev z biomedicincko pomočjo ukreniti ministrstvo za zdravje, je odgovoril generalni direktor direktorata za zdravstveno varstvo na ministrstvu Janez Remškar. Za MMC je zapisal, da je pri dodeljevanju sredstev za izvajanje postopkov treba upoštevati potrebe, želje in zahteve ter vse to uskladiti z realnimi finančnimi možnostmi.

Razširjeni strokovni kolegij za ginekologijo je že leta 2005 obravnaval predlog o povečanju plačanih postopkov oploditev z biomedicinskimi postopki, bodisi postopek oploditve zunaj telesa ali drugih, in ga tudi potrdil ter posredoval Zdravstvenemu svetu. Ob tem je Remškar opozoril, da problematika ni enostavna, še posebej iz vidika zagotavljanja varnosti postopkov in sledenju zakonodaji EU-ja.

Ana Mušič

Država, ki si prizadeva za zvišanje rodnosti, bi se morala aktivneje vključiti v odpravljanje nesprejemljivo dolgih čakalnih dob za neplodne pare.

Eva Cerkvenik, predsednica društva Živa

Rešitev problema je treba iskati v stališču razširjenega strokovnega kolegija za ginekologijo, na osnovi analiz in podatkov ter dodatnih sredstev, opredeljenih z dogovorom za ta namen.

Janez Remškar, generalni direktor direktorata za zdravstveno varstvo na ministrstvu za zdravje