Pečaričeva je predsednica Društva za teorijo in kulturo hendikepa (YHD), ki si že več let prizadeva za sistematsko ureditev področja osebnega asistenta.

Osebna asistenca je zdaj zgolj program, ki se projektno financira iz različnih virov, ki niso stalni in so negotovi. Sistemska ureditev bi pomenila zagotovitev trajnega vira financiranja osebne asistence, zakon pa bi uzakonil pravico do osebne asistence, je zahtevo za sistematizacijo, za MMC, utemeljila Pečaričeva. Življenje ob pomoči osebnega pomočnika je po mnenju YHD-ja nekaj povsem drugega kot pomoč v okviru dolgotrajne oskrbe, oskrbe v zavodih ali družinskega pomočnika.

Država raje podpira institucije
Pravih poskusov sistemske ureditve tega področja do zdaj še ni bilo, meni Pečaričeva. "Žal se sprejema zakone, ki podpirajo institucije in držijo posameznike v odvisnosti. Noče se resno podpreti storitev v skupnosti, ki bi ne le hendikepiranim posameznikom omogočala kvaliteto življenja, participacijo in priznanje človekovih pravic."

Asistent zasluži 436 evrov neto
Osebni asistent, ki v okviru programa pomaga invalidu, je aprila zaslužil 436 evrov neto, pri tem pa je vsota lahko od 10 do 15 odstotkov višja, glede na pogoje dela in delovno dobo. Del dohodka krije Zavod za zaposlovanje, okrog 40 odstotkov sredstev pa mora zbrati društvo, prek sofinanciranj, donacij in prispevkov. "V letošnjem letu nam manjka 76.000 evrov, kar je znesek, ki ga zahtevamo od Fiha in predstavlja dobrih 6 % celotne vrednosti programa," je dejala Pečaričeva.

Uporabnik sam odloča o svojih potrebah
Delo osebnega asistenta naj bi bilo odvisno od potreb uporabnika. Gre za širok razpon pomoči od spremljanja slepih, pomoči pri gospodinjskih opravilih do umivanja in pomoči pri osebni higieni. Invalidi s hujšimi oblikami invalidnosti pa lahko potrebujejo pomoč tudi 24 ur na dan, saj so od nje odvisni pri za zdrave vsakdanjih opravilih, kot je obračanje v postelji, uporaba računalnika ... Zanje večinoma skrbijo v okviru zavodov in družin, čemur pa YHD nasprotuje, saj meni, da je zavodsko življenje, življenje v odvisnosti.

Sistematizacija osebnega asistenta bi po mnenju YHD-ja tako pomenila neodvisnost in invalide približala vsakdanjemu življenju zdravih, saj tako uporabnik sam odloča o sebi, kar v zavodski oskrbi ni mogoče.

YHD in Fundacija za financiranje invalidskih in humanitarnih organizacij (FIHO) pa že nekaj časa ne najdeta skupnega jezika glede financiranja programa, saj društvo meni, da Fiho "vztrajno arbitrarno, brez kakršnih koli kvalitativnih in kvantitativnih kriterijev podcenjuje neodvisno življenje hendikepiranih." Pri tem se jim zdi absurdno, da je državni zbor jeseni potrdil spremembe, ki v Fiho, po njihovem mnenju, vnašajo še večjo moč privilegiranim, legitimirajo elitizem in netransparentno, samovoljno razdeljevanje namenskih sredstev.

YHD: Denarja za financiranje programa je dovolj
Društvo med drugim Fihu očita, da štiri milijone evrov hrani za nakup delnic Loterije Slovenije. "Toliko o tem, da denarja ni," so v dopisu vladi zapisali v društvu. YHD se je naveličal čakati na zakon o osebni asistenci, zato so sami napisali predlog zakona in ga predali predsedniku vlade, države in državnega zbora. Na odzive še čakajo.

Aleksandra K. Kovač