Nekdanji predsednik ZNP-ja Igor Kršinar je razložil, da kazenska grožnja novinarjem ni sprejemljiva z vidika mogočih pritiskov na ustavno pravico svobode govora, tiska in drugih oblik javnega obveščanja. Ob tem je spomnil, da so v takšnih primerih mogoče zasebne odškodninske tožbe. Tovrstno dekriminalizacijo so po njegovih navedbah že sprejeli v nekaterih drugih državah EU-ja, med drugim v Veliki Britaniji in na Irskem.

Predlog sprememb kazenskega zakonika so ministrstvu za pravosodje posredovali 18. decembra lani, vendar odgovora še niso prejeli. Poleg predloga za izključitev možnosti za kazenski pregon novinarjev zaradi njihovega novinarskega dela predlagajo tudi izključitev možnosti za kazenski pregon novinarjev zaradi objave tajnih podatkov, saj menijo, da je varovanje tajnih podatkov dolžnost državnih organov, in ne novinarjev, pri čemer pa mora biti objava takšnih podatkov v javnem interesu.

Dekriminalizacijo novinarskega dela predlagajo, tudi ko objavljeni podatki niso v javnem interesu, je pa to še vedno lahko temelj za odškodninsko odgovornost. Po Kršinarjevih besedah so podobne spremembe že predlagali v letih 2010 in 2012, a sta takratna ministra za pravosodje takšno spremembo kazenskega zakonika označila kot neprimerno.

Poziv za spremembe v zakonu o medijih
V ZNP-ju so podali tudi pobudo za spremembo zakona o medijih v delu, kjer piše, da novinar status samostojnega novinarja pridobi s predhodnim mnenjem novinarskih organizacij. Predlagajo, da to mnenje podajo uredništva, saj vsi novinarji niti niso člani teh organizacij. Odgovorili so jim, da bodo pobudo preučili.

Predsednik ZNP-ja Tino Mamić je ob tem poudaril, da je Slovenija "država, kjer je fotografiranje v parlamentu lahko kaznivo, hkrati pa ni kaznivo to, da novinarju na družbenih omrežjih groziš s smrtjo".

Po njegovih besedah novinarji, posebej tisti, ki so v slabšem delovnem razmerju, ne morejo sami nositi bremena velikih tožb. Tu ne gre le za denar, ampak tudi porabo časa in stres, ki ga novinar pri tem doživlja.

Posebej ranljivi so novinarji, ki imajo najslabše pogodbe, imajo status samostojnega novinarja ali delajo v manjših medijih, zato je po njegovem mnenju čas, da država ukrepa. Gre za svobodo govora, eno temeljnih svoboščin, na kateri temelji naša demokracija in ki je zaradi različnih interesov in zakonodaje ogrožena, hkrati pa je pozval oblast, da se zavzame za svobodo govora in tiska, ki je temelj demokracije.