V Društvu novinarjev Slovenije (DNS) ugotavljajo, da imamo v Sloveniji veliko odgovornih in verodostojnih novinarjev, ki ustvarjajo kakovostne medijske vsebine in uspešno nadzorujejo centre moči. Se pa sprašujejo, "kako dolgo bodo uredništva še lahko ohranjala visoke standarde, saj novinarji delajo v vedno slabših delovnih razmerah".

Od leta 2008 se je število redno zaposlenih novinarjev zmanjšalo za 200, število samozaposlenih novinarjev pa povečalo za 100. Tretjina novinarjev ni redno zaposlena in dela v "negotovih, slabo plačanih razmerah", navajajo v DNS-ju. Po njihovih navedbah so novinarji izpostavljeni tveganjem "prekinitve pogodbe brez pojasnil" in "odpovednih rokov" ter vse "hujšim delovnim obremenitvam za vse nižje plačilo". Večina samozaposlenih novinarjev dela "enako" delo kot njihovi zaposleni kolegi in bi se lahko pridružila več kot 30 kolegom, ki so v zadnjih letih iztožili redno zaposlitev, pojasnjujejo.

Ob svetovnem dnevu svobode medijev DNS poziva izdajatelje medijev, da prevzamejo odgovornost za novinarje in s tem za ohranjanje kakovosti medijskih vsebin. "V času padanja naklad, prihodkov iz oglaševanja, krize poslovnih modelov, splošne ekonomske krize, sprememb bralnih navad javnosti ... je investicija v kakovosten medijski produkt, kar pomeni investicijo v novinarje, edina smiselna naložba za izhod iz krize," so prepričani.

Poleg trenutnih razmer na medijskem trgu k slabemu položaju novinarjev prispeva tudi 20 let star medijski zakon. "Ministrstvo za kulturo kljub ugotavljanju, da so nekatere zakonske določbe zastarele, ne ukrepa. Javni interes na področju medijev, ki so si ga privatizirala medijska podjetja, mora postati ključno vodilo pri oblikovanju nove nacionalne in evropske medijske politike," so odločni.

Socialna težava postaja oblika cenzure
Stanje novinarjev ni nič drugačno na Hrvaškem in v Srbiji. Predsednik hrvaškega novinarskega društva (HND) Zdenko Duka je poudaril, da je najslabše stanje v hrvaških tiskanih medijih, kjer so se prihodki v časopisih zmanjšali s 419 milijonov evrov v letu 2008 na 207 milijonov evrov leta 2012. Leta 2011 je bilo na Hrvaškem nekaj manj kot 5.000 novinarjev, v zadnjih petih letih pa je brez službe ostalo od 1.500 do 2.100 novinarjev. "Delodajalci zmanjšujejo stroške in plače, odpuščajo novinarje, ki so v vse slabšem položaju. Vse to se odraža tudi na profesionalnih novinarskih standardih," je izpostavil Duka in opozoril, da socialne težave in komercializacija medijev postajata obliki cenzure in avtocenzure.

V Srbiji novinarji plačani slabše od voznika avtobusa
Na ogroženost svobode medijev v Srbiji je opozorilo tudi Združenje novinarjev Srbije (UNS). Kot so izpostavili v sporočilu, so novinarji soočeni z revščino, ker imajo nizke plače, čeprav so med tistimi, ki imajo povprečno najvišjo izobrazbo.

Raziskave so pokazale, da so novinarske plače v Srbiji podobne tistim, ki jih imajo delavci na železnici, in nižje, kot jih imajo vozniki avtobusov, so zapisali na spletni strani UNS-ja. Tudi oni so izpostavili, da je dobra tretjina novinarjev v Srbiji soočena s cenzuro in avtocenzuro zaradi strahu pred izgubo službe ali prekinitvijo honorarnih pogodb.

Medijska svoboda na najnižji ravni v zadnjem desetletju
Na pomen medijske svobode opozarja tudi ameriška organizacija Freedom House, ki v letošnjem poročilu ugotavlja, da je medijska svoboda padla na najnižjo raven v zadnjem desetletju. Na padec so vplivali predvsem stanje v več državah Bližnjega vzhoda, vključno z Egiptom, Libijo in Jordanijo, izrazito nazadovanje medijske svobode v Turčiji, Ukrajini in več državah vzhodne Afrike ter tudi poslabšanje razmer v relativno odprtem medijskem okolju v ZDA.

Omenjeno poročilo države glede medijske svobode razvršča v tri skupine, in sicer skupino svobodnega, delno svobodnega in nesvobodnega medijskega okolja. Slovenija je tako kot večina drugih evropskih držav uvrščena v prvo skupino, na 39. mesto skupaj z Litvo in Granado, na vrhu lestvice pa so z najboljšim rezultatom Švedska, Norveška in Nizozemska.

Blaž Zgaga na seznamu 100 informacijskih junakov
Organizacija Reporterji brez meja je tudi letos objavila seznam 100 informacijskih junakov, ki pomagajo promovirati svobodo, ki jo varuje 19. člen Splošne deklaracije človekovih pravic. Po mnenju generalnega sekretarja organizacije Christopha Deloira bi moral biti svetovni dan svobode medijev priložnost za izkazovanje spoštovanja pogumu novinarjev in blogarjev, ki žrtvujejo svojo varnost in včasih tudi življenje za svoje delo.

Na omenjenem seznamu so tako profesionalni in znani novinarji ter tudi drugi manj znani ljudje 65 različnih narodnosti in različnih starosti. Najmlajši je 25-letni Oudom Tat iz Kambodže, najstarejši pa Muhamed Ziaudin iz Pakistana. Med njimi je tudi Slovenec Blaž Zgaga, ki so ga v organizaciji označili kot svobodnega raziskovalnega novinarja in avtorja trilogije V imenu države, ki govori o trgovanju z orožjem na Balkanu v 90. letih. Med drugim so omenili tudi njegov prispevek pri sprožitvi "političnega potresa" v Sloveniji zaradi afere Patria.