Ogledalo so na novinarskem festivalu Naprej/Forward medijem in novinarjem nastavili predstavniki občinstva - informacijska pooblaščenka Nataša Pirc Musar, vodja laboratorija za biotehnologijo na kemijskem inštitutu Roman Jerala, avtorja spletnega portala skeptik.si Nejc in Maja Žorga Dulmin, poslovni svetovalec Darko Butina, podjetnik iz Peruja, ki živi v Sloveniji, Jose Antonio Morales, kreativni direktor v agenciji Pristop Aljoša Bagola ter Barbara Rajgelj s Fakultete za družbene vede.
"Kaj zamerim novinarjem? Da ne preštudirajo dovolj tem, o katerih pišejo," je bila neposredna Nataša Pirc Musar, ki je bila včasih tudi sama del novinarske ekipe. Pravnica in univerzitetna profesorica ter aktivistka Barbara Rajgelj je izpostavila konkretni primer preslabega poznavanja, to so sodne odločbe in razsodbe sodišč v odmevnih primerih. O njih se po njenem mnenju vse prepogosto poroča nestrokovno ter tendenciozno, kar pa ni le težava novinarjev, temveč tudi pravnikov, ki komentirajo primere, ki jih ne poznajo.
Več prostora znanstvenim dosežkom
Da se podobno dogaja tudi pri poročanju o znanosti, je izpostavil znanstvenik Roman Jerala. "Novinarji pogosto želijo poročati o senzacionalnih novicah in poenostavljati dejstva, a to ni le krivda novinarjev, temveč smo dandanes vse bolj navajeni na hitre 30-sekundne novice." Zato bi si sam želel več poudarka na poročanju o resnih znanstvenih dosežkih, saj družba potrebuje kakovostne informacije, na podlagi katerih se lahko tudi odloča. Prav tako je treba s konkretnimi znanstvenimi argumenti pobijati psevdoznanost, ki se vse prepogosto pojavlja pod medijsko lučjo.
Da v takšnih primerih predstavljanje dveh plati, kar novinarji radi počnejo, pomeni le ustvarjanje umetnega ravnovesja, je opozorila Maja Žorga Dulmin. "To je tako, kot da imamo debato o rojevanju otrok med porodničarjem in nekom, ki verjame, da otroke prinesejo štorklje." Namesto takšnih debat raje ponudite intervju s strokovnjakov, je dodala.

Ogromne količine informacij
Informacij je namreč dandanes enostavno preveč, zato je njihovo pravilno osvetljevanje toliko pomembneje. "V 48 urah se ustvari toliko informacij, kot se jih je od začetka človeštva do leta 2003," je besede šefa Googla poudaril Aljoša Bagola. Po njegovem mnenju nas sicer naši zanamci, ki bodo po kakšnem "argamedonu" odkrili današnje strežnike in stvari, shranjene na njih, ne bodo imeli za zelo civilizirano družbo.
Kaj z nevsebinskimi komentarji?
To se še posebej zazna v anonimnih spletnih komentarjih na forumih in pod prispevki. "Če grem brat komentarje pod spletnimi objavami, je to tako, kot da bi šel prostovoljno sedet v greznico," je bil slikovit Bagola. Da je bolj kot sovražni govor na forumih, ki se ga da pravno preganjati, težaven nevsebinski govor ali t. i. trolanje, saj je to za javni diskurz še bolj škodljivo, pa je prepričana Barbara Rajgelj.

Tudi informacijska pooblaščenka Nataša Pirc Musar si zadnja leta prizadeva, da bi nekaj spremenili glede teh forumskih komentarjev. Ni sicer za ukinjanje anonimnosti na spletu, pričakuje pa do medijev, da na področju komentiranja nekaj ukrenejo.