Protestni shod v podporo novinarjem grške javne radiotelevizije so pripravili Društvo novinarjev Slovenije, Sindikat novinarjev in ZSSS. Okoli 50 udeležencev shoda je pred sedežem Evropske komisije v Sloveniji in grškim veleposlaništvom prebralo zahteve po zagotavljanju temeljnih demokratičnih postulatov, vendar jim jih ni uspelo izročiti predstavnikom teh dveh institucij.
Kot je dejal predsednik DNS-ja Matija Stepišnik, novinarji ostro protestirajo proti nedemokratičnemu in protiustavnemu posegu v grški RTV ter izražajo podporo zaposlenim na dotični ustanovi, ki svoje delo opravljajo profesionalno.

Odločitev za ukinitev je bila sprejeta brez javne, strokovne in transparentne razprave, je dejal Stepišnik, ki takšno oblastno aroganco obsoja. Vse to se je zgodilo pod "pretvezo varčevalnih ukrepov in pod diktatom trojke".
O takšnih temah morata odločati stroka in civilna družba, ne pa zaprti politični krogi po političnih merilih, je dodal.

Grško vlado in Evropsko komisijo, ki kot sestavni del trojke odmerja varčevalne ukrepe po Evropski uniji, Stepišnik v imenu protestnikov poziva, naj s svojimi ukrepi ne spodjedajo demokratičnih temeljev Unije. Od EK-ja pričakuje, da se bo kot ustanova, utemeljena na človekovih pravicah, do poteze grške vlade nemudoma opredelila in ukrepala.

Slovenska vlada naj stori vse, kar je v njeni politični moči v okviru evropskih institucij. Tam naj pritisne na grško vlado, da ta umakne nedemokratične ukrepe in s tem prepreči erozijo človekovih pravic.
"Preprosto nisem mogla verjeti"
Svoje osebno videnje problematike je pred sicer skoraj prazno stavbo grškega veleposlaništva podala tudi novinarka Radia Slovenija Tatjana Pirc. Ko je odločitev grške vlade prvič prežela družbena omrežja, sama preprosto ni mogla verjeti, da je kaj takega sploh mogoče.

Sama je na slovensko ustanovo, ki že 85 let opravlja svoje poslanstvo, ponosna. Spomnila je na tudi druge, javnosti manj znane korpuse znotraj RTV-ja, ki tudi opravljajo pomembne naloge, kot so glasbeni oddelki. Morda se pomembnost javnega medija med ljudmi ne čuti več tako močno. Morda bi se javnost tega zavedala šele, ko bi se "tako brutalni posegi" kot v Grčiji zgodili tudi v Sloveniji in preprosto ne bi ostalo nič več, kar bi lahko kritiziral, je ocenila novinarka.

Pravzaprav grški scenarij na slovenski način niti ni tako daleč, saj se njegovi obrisi že kažejo v nastajajoči zakonodaji, je še dodala.
Sodišče dalo prav RTV-ju
Grško vrhovno upravno sodišče je sicer v ponedeljek z začasno odredbo ustavilo sklep vlade v Atenah, da zapre državno radiotelevizijo ERT, in odredilo ponovno odprtje televizije, dokler ne bo mogoče vzpostaviti novega nacionalnega medija.

Kršitve ustavnih in človekovih pravic
"Gre za kršitev temeljnih ustavnih in človekovih pravic kot tudi za ukinitev javnega servisa po hitrem postopku. To se lahko razširi tudi na druge javne storitve, denimo na zdravstvo. Vse poteka po izjemno hitrem postopku, po nekem dekretu in to so elementi diktature. Sama izvedba pa je dosti hujša, kot je denimo neki stečaj v zasebnem sektorju," opozarja predsednik sindikata novinarjev Slovenije Iztok Jurančič.

Če bi se kaj takšnega zgodilo v slovenskem medijskem prostoru, pa so tveganja izvajanja javnega interesa po Jurančičevem mnenju še večja kot v Grčiji. "Zasebni sektor ni zmožen narediti veliko za javni interes v tem trenutku, saj gredo stvari v smeri komercializacije in krčenja medijskih vsebin," pravi Jurančič.

Javna tribuna o pogodbenikih
Ob 18. uri se je v KUD-u France Prešeren začela javna tribuna "Upor pogodbenikov", na kateri se bodo zbirali tudi podpisi podpore zahtevam pogodbenih sodelavcev v slovenskih medijih. Zahteve naslavljajo na izdajatelje medijev, vlado, pristojno ministrstvo in DZ ter tudi na inšpekcijske službe. Pri tem pa poudarjajo, da so pogodbeni sodelavci v medijih najranljivejša ter pravnim in socialnim tveganjem izpostavljena skupina novinarjev, prek katere je ogrožen javni interes na področju medijev.
"Upor pogodbenikov"
Na tribuni Društva novinarjev Slovenije so spregovorili o vse hujših razmerah, v katerih delujejo pogodbeni novinarji (prek avtorske pogodbe ali samozaposleni). Uvodni film je stanje opisal kot "vegradizacijo".

Gre za neke vrste starostno diskriminacijo uprave, je povedal predstavnik sekcije pogodbenikov na Delu, Samo Petančič. Večina pogodbenikov je starih med 25 in 35 let, medtem ko je povprečna zaposlenost 46 let. Ti mladi opravljajo delo, enakovredno redno zaposlenim, nimajo pa pripadajočih pravic: bolniškega dopusta, dopusta, regresov, itd. Nihče izmed njih ne dela manj kot od 5 do 7 let, čez palec pa pogosto zaslužijo okoli ali pa še manj kot minimalno zajamčeno plačo. "Dejansko gre za socialno ogrožene zaposlene," je pojasnil.

Če pa se morebiti kakšen izmed njih spomni na tožbo (saj ga je delodajalec po dveh letih dolžan redno zaposliti), mora zbrati 2.000 evrov za odvetnika in 20 mesecev čakati na sodišču, medtem ko se ga delodajalec že znebi, je dodal.
Stanje na RTV-ju
Vodja sekcije pogodbenikov na RTV SLO Edi Mavsar je uvodoma pojasnil, da se je del tovrstnih težav v javni medijski hiši že rešil pod pritiskom Računskega sodišča, ki je med pregledom ugotovilo nepravilnosti in odpravo vodstvu naložilo. Kljub temu ostaja veliko anomalij, je zatrdil. Zgodbe so zelo različne med uredništvi in med konkretnimi zaposlenimi. "Odvisno je tudi od posameznika, koliko je komu nekdo všeč," je izjavil Mavsar. "Lepa četica" je takih, ki delajo 'na polno', dobijo izplačano 800 evrov bruto, po vseh prispevkih pa jim ostane okoli 500 evrov, brez bolniškega dopusta in vseh drugih pravic, je zatrdil Mavsar. Stanje je v fazi sanacije, je še poudaril.
Gašper Lubej s portala Planet Siol.net je izpostavil vidik svobode govora. Če bomo imeli slabo plačane novinarje, bomo težko govorili o svobodi govora, posledično pa tudi demokraciji, je zatrdil.
Vogrinec: Brani se prihodnost družbe
Sociolog Jože Vogrinec je kot temeljno težavo izpostavil evropsko politiko. Če bo ta "nadaljevala s takim trendom, potem smo na srednji rok vsi mrtvi", je zatrdil. V Grčiji se dogaja vaja v ukinjanju demokracije, in če ob ukinjanju ene javne radiotelevizije ne vstanejo vsi drugi narodi, potem bodo to naredili še drugod. "Tukaj se ne brani posamezna institucija. Brani se prihodnost naše družbe. Mogoče je patetično, a to skrajno resno mislim."

Rešitev vidi v ločitvi kapitalistične, potrošniške narave medijev ter informativne. "Mediji v celoti niso več informativni aparat družbe, ampak so ideološki aparat kapitala," je pojasnil. Informacije moramo ločiti od oglaševalcev, javnost moramo ločiti od potrošnikov, je pozval zbrane predstavnike obrti.