Honorarje novinarjev, ki niso zavarovani na kakšni drugi osnovi - zaposleni, samozaposleni, upokojeni - , je po lanskih 8,85 odstotka od bruto dohodka za prispevek za pokojninsko in invalidsko zavarovanje (ZPIZ) letos obremenilo še za dodatnih 15,5 odstotka in 6,36 odstotka za zdravstveno zavarovanje. "Vse prispevke je dolžan odvesti naročnik pri izplačilu honorarja, vendar pa se je po naših podatkih večina medijev odločila, da bo s prispevki obremenila neto izplačilo novinarjev in ne bo ustrezno povečala bruto dohodka," so zapisali v pozivu.

Znižanje stroškov na račun honorarcev

Upravni odbor DNS-ja se zaveda težkega finančnega položaja, v katerem so slovenski mediji, vendar opozarja, da mediji stroške dela že nekaj let znižujejo predvsem pri samozaposlenih in honorarnih novinarjih.

Breme povišanja davkov na avtorske pogodbe na novinarjih
Uprave uredništvom vztrajno znižujejo proračune za zunanje sodelavce, posledično se je njihovo število občutno znižalo, znižali so se honorarji, povečala se je delovna obremenitev. V letih konjunkture so medijske hiše stroške dela zniževale tako, da niso zaposlovale in so namesto tega zlorabljale nizko obdavčene avtorske pogodbe. V krizi, ko se je država pokojninsko in zdravstveno blagajno odločila napolniti tudi s prispevki od avtorskih pogodb, pa so celotno breme tega povišanja preložile na novinarje.

Novinarji so podrejeni
Novinar je v odnosu do naročnika oziroma delodajalca v podrejenem položaju, zato so v vseh teh letih morali sprejemati takšen status, kot so jim ga vsiljevale medijske hiše. Večina novinarjev je v status samozaposlenega ali honorarnega sodelavca prisiljena. Gre za skupino, ki najbolj prevzema bremena krize, ob tem pa tudi vse dodatne obremenitve, ki jim jih v obliki povišanja davkov in prispevkov nalaga država.
300 novinarjev nima za prispevke
Po podatkih DNS-ja gre za najmanj 300 novinarjev, ki z mediji redno sodelujejo, vendar zaradi mizernih honorarjev, ne zaslužijo dovolj, da bi si plačali najnižje prispevke, ki za samozaposlenega znašajo okoli 300 evrov, zato nimajo statusa.
Novinarska revščina
Po podražitvi avtorskih pogodb pa se je neto dohodek številnih znižal do te mere, da ne morejo več preživeti. Tudi število samozaposlenih novinarjem je s 393 leta 2010 padlo na 250; od tega ima skoraj polovica letne dohodke nižje od 5000 evrov, povprečni letni dohodek samostojnih novinarjev v letu 2011 pa je znašal 12.800 evrov bruto. Polovica vseh samostojnih novinarjev si ne plačuje prispevkov za socialno varnost.

Od uprav medijskih hiš Upravni odbor DNS pričakuje, da bodo prevzele odgovornost za svojo prekerno delovno silo in ji zagotovile plačilo prispevkov za socialno varnost - ne glede na obliko pogodbenega razmerja, na podlagi katerega s posameznim novinarjem sodelujejo, so še zapisali v pozivu.