Država je v preteklih letih izjemno subvencionirala medije, ki so prejeli 500 milijonov evrov, je opozorila medijska strokovnjakinja in predavateljica na koprski Fakulteti za humanistiko Sandra Bašić, ki je podatek dobila ob pregledu 70 medijev v obdobju med letoma 2002 in 2012. "Samo krave so morda bile bolj subvencionirane od posameznih lastnikov medijev. Kam pa je ta denar šel, je drugo vprašanje," je ponazorila katastrofalne posledice slabe medijske politike.

Medijski menedžerji med najbolje plačanimi
Marko Milosavljević s FDV-ja je spomnil, da je eden izmed lastnikov medijev, ki jih je sicer kar 1.860 (razvid medijev pri ministrstvu za kulturo), brezplačno od države dobil frekvence in jih čez nekaj časa prodal za pet milijonov evrov. Ni spregledal niti dejstva, da je bil drugi najbolje plačani menedžer v letu 2012 predsednik medijske hiše.
Predsednik uprave Dnevnika Bojan Petan je mesečno zaslužil 53.000 evrov, kar je 35-krat več kot zaposleni, šesti na seznamu pa je bil takratni predsednik uprave Dela Jurij Giacomelli z dobrimi 26.000 evri mesečnega zaslužka, je poročal Planet Siol.net.

Prekerec na Delu: 1.200 bruto
"Povprečni bruto prihodek prekernega novinarja Dela je 1.200 evrov bruto, je pa v vseh tiskanih izdajah družbe Delo 750 honorarnih sodelavcev, večji del je priložnostnih," je pojasnila predsednica uprave Dela Irma Gubanec. Družba je zadolžena, trudi se vračati dolgove, zaradi krize je ostala brez dveh tretjin prihodkov iz naklade, hkrati se trudi vzdrževati oziroma dvigovati raven kakovosti svojih tiskanih izdaj in razvijati digitalne vsebine, je bremena preteklosti pojasnjevala Gubančeva.

Upokojenci nočejo v pokoj!

Dejala je tudi, da so število zaposlenih zmanjšali za 12 odstotkov in da zaposlovanje honorarnih sodelavcev otežujejo novinarji, ki izpolnjujejo pogoje za upokojitev, pa jih k upokojitvi ne morejo prisiliti. Predstojnik katedre za delovno in socialno pravo Pravne fakultete Luka Tičar zavrača to utemeljitev. Ta kategorija zaposlenih namreč ne spada v zaščiteno kategorijo, saj se jim pogodba o delovnem razmerju lahko prekine zaradi poslovnih razlogov. "Kaj bi se zgodilo z gospodarsko družbo, če bi vsi honorarni novinarji hkrati tožili Delo, saj ima njihovo delo vse elemente rednega delovnega razmerja?" je Tičar izzval Gubančevo in občinstvo.

Prikrivanje delovnih mest
Odgovorna urednica Dela Mateja Babič je pojasnila, da je pri časopisu Delo 160 različnih honorarnih delavcev – od lektorjev, fotografov, infografikov do novinarjev. Kar 20 je takšnih, ki jih sama obravnava enakopravno z redno zaposlenimi, nekateri so celo bolje plačani kot redno zaposleni. Ob nasmešku pa ji je Tičar odvrnil, da se njihova delovna mesta prikrivajo.

Prekarizacija je poslovni model
S "selitvijo" rednih sodelavcev med samostojne podjetnike se novinarjem jemljejo vse pravice, ki bi jim pripadale v rednem delovnem razmerju, poleg plačila so tukaj vprašanja delovnega časa, bolniške odsotnosti, dopusta in odpovednega roka. "Prekarizacija je postala kar poslovni model. Za delodajalce je to ceneje, pravniki pa ugotavljamo, da bi bila največja 'reforma' delovne zakonodaje to, da bi se začela izvajati," je še dejal Tičar.

Tretjina novinarjev - svobodnjakov
Če je bil leta 2004 delež svobodnjakov deset odstotkov, jih je zdaj kar 30 odstotkov. Po podatkih iz ankete sindikata iz leta 2012 je strošek dela za rednega delavca v zasebnem sektorju med 40 odstotki in polovico stroška primerljivega redno zaposlenega novinarja. Na Radioteleviziji Slovenija, kjer obstaja dogovor o pravicah, je strošek prekernega delavca 80 odstotkov.

Plače so poslovna skrivnost

Povprečne bruto plače zaposlenih novinarjev po statistiki v letu 2012 znašajo za novinarja 2.257 evrov, urednika 2.793 evrov, urednika uredništva 2.400 evrov. Plače so najvišje na Delu in Radioteleviziji Slovenija, najnižje pa v poslovnem sistemu Salomon in v lokalnih medijih. Natančne podatke o prihodkih prekerenih novinarjev je nemogoče dobiti, ker jih medijske hiše obravnavajo kot "poslovno skrivnost". V družbi Krater media "marsikdo ne zasluži zadosti, da bi plačeval prispevke za samozaposlene", navaja dokument SNS-a in DNS-ja, v katerem so zbrani javni dostopni podatki, ankete in ocene o prekernih novinarjih in ga lahko najdete tukaj.

Prekerci se bojijo, čeprav so tožbe uspešne
Čeprav so ekonomsko odvisne osebe – kar prekerni delavci so – zakonsko zaščitene, se jih zaradi strahu pred izgubo dela malo odloči za tožbo. Podatki iz anket DNS-ja in SNS-a dokazujejo, da so v veliki večini primerov (27 od skupaj 30 tožb) novinarji tožbe dobili ali pa so se z delodajalcem zunajsodno poravnali v svojo korist.

84 novinarjev na zavodu za zaposlovanje
Ta teden je bilo na zavodu za zaposlovanje registriranih 84 novinarjev ter več kot 500 pravnikov in 400 ekonomistov. "Če država misli, da bomo z ukinitvijo univerz rešili probleme te države, lahko naredimo tudi to in se vrnemo v srednji vek," je opozorila Bašićeva, ki ugotavlja, da se je novinarski poklic, kot se opravlja pri nas, ko prekerni delavci ob svojem novinarskem delu delajo tudi v trženju in prodaji, že vrnil 200 let nazaj.

"Če se ne uprete, boste uničeni"
"Med novinarji ni solidarnosti, obstajajo kaste. Če se ne boste uprli, bo prekarizacija uničila medije," je novinarje opozorila Sandra Bašić. Ministrstvo za kulturo je pozvala, naj zbere pogum in poseže v razmere, v katerih je večina novinarjev ekonomsko odvisnih, kar ne omogoča normalnih pogojev na medijskem trgu.

Honorarci garajo namesto redno zaposlenih
Predsednik DNS-ja Matija Stepišnik je opozoril na še en pomemben razlog za slabo stanje v medijih: kar tretjina zaposlenih že dalj časa sploh ne opravlja nalog, za katere prejema plačo. "Prekerci ne plačujejo samo krize, ampak plačujejo tudi desetletja slabega upravljanja, saj marsikatera uprava ne upa poseči v privilegije, pridobljene v preteklosti," je dejal Stepišnik.

Država: Pet zaposlenih na ministrstvu za kulturo
Direktorica direktorata za medije na ministrstvu za kulturo Ženja Leiler je priznala, da je v zadnjih 20 letih stanje na medijskem trgu prehitevalo zakonodajo, kot se je dogajalo tudi na drugih področjih, ter da je bila medijska politika izrazito politično motivirana in izvajana v korist posameznih interesnih skupin.

Novinarji - ranljiva skupina zaposlenih
Je pa, kot nekdanja novinarka Dela, hkrati (samo)kritično ugotovila, da so bili novinarji te hiše polovični lastniki Dela, a so svoje delnice prodali. Mediji so del medijske industrije – razen RTV Slovenija – in jih je država že prepoznala kot ranljivo skupino zaposlenih.

Še razmišljajo, kako bi pomagali
Ženja Leiler še ni hotela govoriti o podrobnostih. Razmišljajo, da bi samostojnim novinarjem podelili pravice, podobne samozaposlenim v kulturi, ki jim država krije stroške zdravstvenega in socialnega zavarovanja. (Trenutno je 100 samostojnih novinarjev, ki si zdravstvenega zavarovanja ne morejo plačevati.)

Razmišljajo tudi o subvencioniranju novih oblik medijev, kot so medijske zadruge, ali o podpiranju projektov raziskovalnih novinarjev – vse je še v fazi snovanja sprememb medijskega zakona.

Delež RTV-prispevka - novinarjem
Razmislek se vrti tudi okrog tega, da bi delež RTV-prispevka namenili novinarjem, ki delajo v javnem interesu, a bi za to morali spremeniti tudi zakon o Radioteleviziji Slovenija. Predlog, da bi od pet do deset odstotkov RTV-prispevka namenili financiranju novinarjev v zasebnih medijih, je podal minister za pravosodje Senko Pličanič, ki je razpravo o prekernih novinarjih spremljal iz občinstva. Meni, da je neodvisnost novinarjev predpogoj za njihovo normalno delovanje.

So tudi dobre novice!
Poleti se obeta podpis aneksa h kolektivni pogodbi za novinarje, ki bo uredil izplačilo nadomestila za bolniško odsotnost in dopust za samostojne novinarje, ki ga zdaj nimajo, saj so plačani le po učinku. Na sestanku s sekcijo honorarnih novinarjev RTV Slovenija je generalni direktor Marko Filli dejal, da je tej ureditvi naklonjen, da pa bi bilo nehigienično, da kot odhajajoči direktor kar koli podpisuje.
RTV Slovenija je sicer, to je Filli ponovil tudi na tematski konferenci SNS-a in DNS-ja, naredila največ na področju zaposlovanja honorarnih novinarjev, ker ji to omogoča tudi privilegiran položaj. Leta 2006 je Računsko sodišče ugotovilo nezakonito stanje, v katerem je kar 440 honorarnih sodelavcev vseh profilov na RTV Slovenija izpolnjevalo pogoje za redno zaposlitev. Po dogovoru RTV-ja in SNS-a iz januarja 2010 je bilo zaposlenih 67 novinarjev; po dogovoru iz decembra 2012 pa je bilo do danes izmed 230 honorarnih sodelavcev vseh profilov, med njimi 74 novinarjev, zaposlenih okrog 29. Ročnost dogovora je leto 2016, izpolnitev je torej odvisna od novega vodstva.

Pirc Musar: Dokončno urediti status honorarnih sodelavcev
"31. 12. 2013 je bilo na RTV SLO zaposlenih 1.906 delavcev. Odhodov je bilo v letu 2013 72, od tega 50 upokojitev, zaposlili so 74 ljudi, predvsem stalnih honorarnih sodelavcev. Treba je pripraviti analizo dejanskih potreb po zaposlenih, ob upoštevanju finančnih omejitev pa je treba dokončno urediti status stalnih honorarnih sodelavcev, skladno s sporazumom med organizacijo in delavci, ki je bil sklenjen decembra 2012. Volja vedno najde pot!" je v svojem programu, s katerim je prepričala programski svet, zapisala Nataša Pirc Musar, ki dolžnosti generalne direktorice prevzame 26. maja. Se pa bodo predstavniki SNS-a v kratkem sestali tako z odhajajočim direktorjem kot prihajajočo direktorico RTV Slovenija.