Vladna komisija za reševanje vprašanj prikritih grobišč je v novembru sondirala območje vojaškega pokopališča za slovenske domobrance na Orlovem vrhu. Ob tem so napovedali, da bo ureditev pokopališča, kjer naj bi pokopali okoli 150 oseb (del ostankov pa je bil izkopan), in njegov vpis v register vojnih grobišč komisija uvrstila v svoj program za leto 2020. Predsednik komisije Jože Dežman je sicer izpostavil, da je program dela komisije še v medresorskem usklajevanju, po njem pa ga bo obravnavala vlada.

Ljubljanski župan Zoran Janković se je na predlog komisije ostro odzval za Dnevnik, ko je navedel, da v Ljubljani nikoli ne bodo dovolili postavljati spomenikov ali obeležij domobrancem. "Ti so sodelovali s fašisti in nacisti, ki so največje zlo 20. stoletja. Partizani na drugi strani so sodelovali z zavezniki in skupaj premagali to zlo. Ljubljana je mesto heroj in tu spomenikov domobrancem ne bo," župana navaja časopis. Janković še pravi, da bo zemljišče na Orlovem vrhu dolgoročno ostalo takšno, kot je, in da bodo še naprej odstranjevali križe in druga obeležja, ki se tam občasno pojavijo.

Dežman: "Janković zanikal predpise MOL-a"

Na te besede se je ostro odzval Dežman v sporočilu za javnost in zapisal, da je Janković s temi besedami "spet določil nekulturne koordinate svojega ideološkega obzorja". Trditev, "da s kratenjem pravice do spomenika/groba tistim ljudem, ki so jim njegovi ideološki predniki kratili pravico do groba in spomina", brani "mesto heroja", Dežman označuje za obskurno.

Opozoril je, da je soglasje za sondiranje podpisal sam Janković, pa tudi, da o grobišču govorijo občinski odloki. V odloku o prostorskih ureditvenih pogojih za območje prostorske celote Grad za Orlov vrh namreč po njegovih navedbah piše, da je treba pred ureditvijo območja izvesti zaščitna izkopavanja. Območje pa da naj se parkovno uredi z možnostjo postavitve spominskega obeležja na podlagi javnega natečaja.

Torej je Janković zanikal kar predpise Mestne občine Ljubljana, je v sporočilu še zapisal Dežman in navedel, da je v občini že devet domobranskih vojaških grobov na Žalah, množična grobišča, tudi z domobranci, v Kucji dolini, za pokopališčem v Šentvidu in še kje. Sondiranje je sicer pokazalo, da je bil del grobov izkopan. Iznos posmrtnih ostankov je bil opravljen malomarno, v krstah pa še ležijo posamezne kosti. V notranjem obroču grobov so ti še nedotaknjeni. Vojaško pokopališče za slovenske domobrance so na Orlovem vrhu sicer uredili decembra 1943. Prvi pogreb je zabeležen 9.decembra 1943, zadnji pa 30.aprila 1944.