Dela nadzira gradbeni nadzornik, prav tako jih spremlja arheološki nadzornik, so sporočili iz vladne komisije za reševanje vprašanj prikritih grobišč. Dela usklajuje tudi tričlanska strokovna arheološko-speleološka skupina, ki jo je imenovala komisija. Kriminalistično-tehnični ogled lokacije so opravili tudi kriminalisti.
Komisija je namreč v programu za tekoče leto predlagala izkop naminirane kamnine nad posmrtnimi ostanki umorjenih v breznu pod Macesnovo gorico. Po potrditvi programa na vladi je ministrstvo za gospodarski razvoj in tehnologijo izvedlo razpis, na katerem je delo dobila Komunala Kočevje. Ta je v avgustu začela pripravljalna dela, po poseku drevja pa so začeli odstranjevati nasuti material.
Član komisije krasoslovec Andrej Mihevc z Inštituta za raziskovanje krasa analizira starost smrek, za katere domnevajo, da so jih okoli brezna posadili po tistem, ko so verjetno pri drugem miniranju razstrelili celoten obod brezna. Ocenjuje se, da je bilo to veliko miniranje konec petdesetih ali v šestdesetih letih prejšnjega stoletja.
Jamo še leta minirali, zasuvali z odpadki
Komisija prosi vse, ki bi kar koli vedeli o času in načinu miniranja, da jih obvestijo. Prav tako jih zanima, ali je minirala Jugoslovanska ljudska armada ali morda rudarji, gozdarji ...
Glede na to, da so pri letošnjem izkopu predmetov umorjenih v breznu pri Debliških livadah nad njimi našli odpadke iz leta 1968, se v komisiji sprašujejo tudi, kdo je dal ukaz, da se to brezno zasuje z odpadki.
Komisija: Zdenko Roter pozna vsaj enega storilca
Jamo pod Macesnovo gorico so izbrali tudi zaradi opisov ljudi, ki naj bi bili v jamo vrženi, a so se iz nje rešili, pričevanj domačinov, sledov miniranja okrog vhoda v jamo in najdenih predmetov iz časa velikih pobojev. Imena nekaterih Slovencev, ki so sodelovali pri vojnem zločinu, so znana.
Vsaj enega od storilcev po navedbah komisije pozna sociolog Zdenko Roter. Od Zveze združenj borcev za vrednote NOB doslej niso dobili dodatnih informacij o nekdanjih, morda pa tudi še nekaterih sedanjih članih, ki bi jim lahko več povedali o zločinu in njegovih žrtvah. To bi jim tudi olajšalo iskanje posmrtnih ostankov.
O številu žrtev v jami še ugibajo. V dveh raziskavah je bilo v vrtači pred breznom, kjer so žrtve slačili, najdenih več kot 60 kilogramov predmetov, med drugim je bilo 185 križcev, 146 svetinjic, številne pasne spone in drugi deli opreme.
Po zbranih podatkih je bilo v Kočevski rog odpeljanih najmanj 1.500 Slovencev. Raziskava bo pokazala, koliko jih je bilo v jami pod Macesnovo gorico, so zapisali. Po njihovih navedbah bodo potem vedeli, ali je treba še naprej iskati še eno jamo na območju Ušivih jam.
Dela v jami pod Macesnovo gorico naj bi končali do 20. novembra. Nato bodo pripravili razpis za arheologe, ki bodo izkopali posmrtne ostanke in jih analizirali. To se bo po predvidevanjih komisije zgodilo v prihodnjem letu.
Komentarji so trenutno privzeto izklopljeni. V nastavitvah si jih lahko omogočite. Za prikaz možnosti nastavitev kliknite na ikono vašega profila v zgornjem desnem kotu zaslona.
Prikaži komentarje