Na razpravi o pandemiji covida-19 je predsednik DZ-ja poudaril, da demokracija in vladavina prava nikoli ne bi smeli postati kolateralna škoda nobene pandemije ali krize.

V razpravi z naslovom Spopadanje demokracij z javno zdravstveno krizo zaradi pandemije covida-19: Izmenjava izkušenj in nadaljnji koraki je Zorčič tudi omenil, da je v Sloveniji ustavno sodišče razveljavilo nekaj ukrepov, ker so bili v nasprotju z ustavo, in poudaril poseben pomen parlamentov kot nenadomestljivih ustanov demokratičnega dialoga, so danes sporočili iz DZ-ja.

"Ta dialog je pot k zagotavljanju družbenega konsenza in medsebojnega zaupanja, brez katerega si ni mogoče predstavljati učinkovitega spoprijemanja s posledicami pandemije," je še dejal predsednik DZ-ja. Dodal je, da bi morali biti ukrepi, ki jih sprejemajo vlade za zajezitev epidemije, predhodno vsaj predstavljeni, če že ne potrjeni v parlamentu.

Na konferenci poleg Zorčiča iz Slovenije sodeluje tudi generalna sekretarka DZ-ja Uršula Zore Tavčar. Skupno se evropskega parlamentarnega vrha v grškem glavnem mestu letos udeležuje okoli 60 predsednikov parlamentov držav članic Sveta Evrope, predsednikov partnerskih, opazovalnih in sosednjih držav ter drugih mednarodnih skupščin skupaj s približno 300 delegati.

Konferenco sta danes odprla predstavnika soorganizatorjev, predsednik grškega parlamenta Konstantine Tasulas in predsednik parlamentarne skupščine Sveta Evrope Rik Daem. Z otvoritvenim nagovorom je nastopila tudi generalna sekretarka Sveta Evrope Marija Pejčinović Burić.

Ob robu konference je imel predsednik Zorčič več dvostranskih srečanj; med drugim se je sešel s predsednikom armenskega parlamenta Alenom Simonjanom.

Predsednik DZ-ja bo imel v petek uvodni nagovor na plenarnem zasedanju, na katerem bodo govorili o skupni prihodnosti vseh evropskih državljanov. Generalna sekretarka DZ-ja se bo udeležila srečanja generalnih sekretarjev parlamentov držav članic SE.

Prva konferenca predsednikov parlamentov držav članic Sveta Evrope je potekala leta 1975. Poteka vsaki dve leti, izmenično v Strasbourgu ali v prestolnici države članice Sveta Evrope. Letos, ko Grčija praznuje tudi dvestoletnico neodvisnosti, poteka v Atenah.