Še preden se na veliko noč zasliši vstajenjska aleluja, je v zraku čutiti sveto pričakovanje, verniki pa so v cerkvi mirni in zbrani, saj je pred njimi nekaj nedopovedljivega, a hkrati nekaj, kar je vsem blizu, kar se mora zgoditi in kar potrebujemo kot kruh in vodo, je v ljubljanski stolnici med mašo dejal ljubljanski nadškof in metropolit Stanislav Zore.

Velikonočni prazniki naj bi nas okrepili v veri in zaupanju v zmago resnice in dobrote, je poudaril novomeški škof Andrej Glavan. "Čeprav vsepovsod srečujemo nasilje, prevare, laži, socialne krivice, nemir in zatiranje temeljnih človeških vrednot, moramo zaupati, da sta pravičnost in vladavina prava uresničljivi," je dodal.

Celjski škof Stanislav Lipovšek pa je dejal, da smo v času, v katerem so spopadi med dobrim in zlim, med grehom in krepostjo, med lučjo in temo potrebni oznanila, luči in moči, ki jo oznanja vsebina velikonočnega praznika.

"Svet, v katerem živimo, in tudi naša domovina se soočata z mnogo problemi in težavami, ki bodo ostali tudi po praznikih. Problemi bodo ostali, mi pa, upamo, po srečanju s Kristusom, Križanim, od mrtvih vstalim Gospodom, postajamo drugačni," je sklenil Lipovšek.

"Velika noč je zapisana življenju"
Evangeličanski škof Geza Filo je med bogoslužjem v evangeličanski cerkvi v Ljubljani poudaril, da so velikonočni prazniki s svojo simboliko in vsebino povezani z življenjem. "Vsebina velike noči ni zapisana smrti, temveč življenju, ki svoj pravi smisel in namen doseže v povezanosti s sočlovekom," je pojasnil. Zato moramo misliti in medse sprejeti tudi tiste, ki težko živijo in ki nimajo več moči, da bi krmilo življenja obrnili v pravo smer, je sklenil Filo.

Murskosoboški škof Peter Štumpf je med mašo izrazil prepričanje, da je iz zgodbe o Mariji Magdaleni, Simonu Petru in Janezu razvidno, da o Jezusovem vstajenju lahko govorijo samo tisti, ki v Cerkvi verujejo v to vstajenje. "Jezusov grob še danes enim pomeni kraj verovanja v vstajenje, drugim pa pomeni samo kraj raziskovanja, domnev in tudi špekulacij. Okrog Jezusovega praznega groba je nastalo mnogo pobožnosti, pa tudi mnogo legend in natolcevanj," je opozoril.
V Mariboru pa se je velikonočne procesije udeležil tudi paroh srbske pravoslavne cerkve Sava Kesojević, ki je na kratko nagovoril vernike v stolnici, jim voščil blagoslovljene praznike in bil deležen dolgega ploskanja, so sporočili s škofovske konference. Nadškof Alojzij Cvikl se mu je zahvalil za ta voščila ter njemu in vsem pravoslavnim vernikom zaželel blagoslovljene praznike z njihovim velikonočnim pozdravom.

Vstajenjska aleluja
"Vsako leto znova željno čakamo na čudež vstajenja. Hrepenimo po tistem trenutku, ko v Jezusovem vstajenju doživimo, da je moč Božje ljubezni večja od naših spletk, opravljanja, hudobij in grehov," je nadaljeval Zore, za katerega je vstajenjska aleluja najlepša melodija na svetu.

S prvim tonom vstajenjske aleluje, ki je mil in blag, se namreč prekine napeto pričakovanje in zbranost vernikov v cerkvi. "Ničesar in nikogar noče prevpiti, a vendar ima v sebi trdnost, zaradi katere ne bo umolknil, je kot izvir, ki je na začetku majhen, potem pa narašča v reko in se na koncu razpeni v nepremagljivo navdušenje: Zveličar naš je vstal iz groba, vesel prepevaj, o, kristjan," je bil slikovit Zore.

"Kristus živi z nami"
Jezusa je na veliki petek s svojimi grehi križal vsak izmed nas, je še poudaril v nagovoru ljubljanski nadškof in dodal, da nam prav Kristus na veliko noč prinaša odrešenje in prinaša življenje. Jezus Kristus je tako močno ljubil človeka, da je zanj šel v trpljenje in smrt. Dokler sami ne bomo sprejeli te ljubezni, ne bomo mogli biti prave priče Jezusovega vstajenja in življenja, je še opozoril Zore in dodal, da smo v vsakdanjem življenju velikokrat sami priče živega Jezusa Kristusa in da smo velikokrat tiho, ko se dogajajo krivice.

Po Glavanovih besedah Kristus živi z nami, čeprav včasih njegove prisotnosti ne čutimo. Z nami je na naših življenjskih poteh, naših iskanjih, obupu, razočaranjih in umiranju. "Ni brezbrižen do našega trpljenja in preizkušenj," je dejal in kristjane pozval, naj bodo z velikonočno vero priče upanja, ki širijo življenjski optimizem in zaupanje.

Kristjani praznujejo svoj največji praznik
Velika noč je čas, ko se kristjani spominjajo Jezusovega vstajenja od mrtvih. Po cerkvah bodo potekala številna bogoslužja, papež pa je opoldne podelil tudi tradicionalni blagoslov urbi et orbi (mestu in svetu).

Verniki se na veliko noč pripravljajo s postnim časom, neposredna priprava na praznik pa je veliki teden z velikonočnim tridnevjem. Dogodki, ki se jih kristjani v teh dneh spominjajo, so navedeni v Svetem pismu, v katerem je prav tako opisano Jezusovo vstajenje od mrtvih, ki ga je po evangeljskih besedilih sam v svojem življenju večkrat napovedal.

V Katoliški cerkvi veliko noč zaznamujejo jutranje vstajenjske procesije, ki navadno vključujejo različna društva in godbe, ponekod pa z glasnim pokanjem dogajanje pospremijo še možnarji. Po besedah ljubljanskega nadškofa Zoreta je obredje usmerjeno k temeljnemu sporočilu velike noči. "Našemu osnovnemu izkustvu minljivosti vsega in dokončnosti smrti sporoča, da smrt nima zadnje besede in da tudi zlo nima zadnje besede. Zadnjo besedo v življenju ima življenje in zadnjo besedo v človekovem življenju ima ljubezen," je za Radio Slovenija dejal Zore.

Veselje in upanje kristjani izražajo z vzklikom aleluja, ki izhaja iz hebrejskih besed Hallelu in Yah in pomeni "slavite Boga".

Pravoslavni verniki so veliko noč, ki jo letos praznujejo isti dan kot katoliški in evangeličanski verniki, pričakali z velikonočnim bedenjem, ki so ga začeli opolnoči.