V Sloveniji je Mariji posvečenih veliko cerkva in kapelic, med njimi so tudi priljubljena romarska središča. Zato na ta dan številni verniki romajo k slovesnim mašam v Marijina svetišča.

Največje in najbolj obiskano svetišče je bazilika Marije Pomagaj na Brezjah, kjer so v prvem letu samostojnosti države, leta 1992, slovenski narod posvetili Mariji. Pred baziliko na Brezjah je sveto mašo daroval ljubljanski nadškof metropolit Stanislav Zore, ki je med drugim poudaril, da je današnji praznik smiseln in izpolnjen samo v veri v večno življenje. "Brez te vere bi bil ta praznik prazen. Bil bi privid, iluzija. Prazen obet, goljufiva obljuba, ki se nazadnje razblini v razočaranje," je povedal.

Sorodna novica V soboto potrjenih 95 okužb, na Brezjah ob cerkvenem prazniku potekalo tudi cepljenje

Vendar pa Bog ni goljufiv, je poudaril Zore. Naše življenje po njegovih besedah namreč ni zamejeno s spočetjem in smrtjo, ampak "je obdarovano s čudovito prihodnostjo, ki jo Bog podarja vsem, ki ga ljubijo". Obenem je ljubljanski nadškof opozoril, da Cerkvi v današnjem času "ni prizaneseno z nasprotovanjem in s poskusi, da bi ji iztrgali vse, čemur po svojem delovanju daje življenje na tem svetu". Zato se je zavzel za odprtost, sprejemanje in medsebojno spoštovanje.

Kot je poudaril, je vsak posameznik, vsaka skupina in vsaka skupnost ob srečanju z drugačnostjo postavljena pred izbiro: ali bo drugačnost videla kot grožnjo zase in jo skušala uničiti ali pa bo drugačnost videla kot "povabilo k dialogu in kot priložnost za dopolnjevanje, iz katerega lahko nastane nekaj dobrega, nekaj boljšega, kar omogoči srečanje".

Največji Marijin praznik že drugo leto zapored poteka ob opozorilih zaradi epidemičnih razmer. Zaradi teh razmer se je osrednje maše na Brezjah tokrat udeležilo manj ljudi kot prejšnja leta. Po oceni vodje Romarskega urada Brezje Andreje Eržen Firšt se je zbralo več sto ljudi. Kot je pojasnila, so ljudje resno vzeli opozorila in rajši ne prihajajo v večjo množico. Gredo k drugim mašam, ki potekajo danes, ali pa so se k Mariji Pomagaj odpravili že prej.

Cvikl: Morali se bomo naučiti, kaj pomeni znati stopiti skupaj

V drugih romarskih središčih so maševali drugi slovenski škofje, ki so tudi obnovili izročitev slovenskega naroda Mariji. Mariborski nadškof metropolit Alojzij Cvikl je na prostem somaševal na Ptujski Gori. V pridigi je dejal, da nas življenje vedno znova postavlja pred izbiro, ali izbrati pot, ki vodi v srečanje, pot k drugim, ali pa pot, kjer v ospredje postavljam sebe in svoje interese, kar pa rojeva tekmovalnost, izključevanje in oddaljevanje med nami. Kot je spomnil Cvikl, papež Frančišek zelo poudarja vlogo kulture srečevanja in prizadevanja za skupno dobro. "Kultura srečevanja lahko prispeva h graditvi sveta, ki bo bolj pravičen in spravljen sam v sebi, kjer bo vsak sprejet in spoštovan," je dejal nadškof.

Dotaknil se je tudi aktualnih razmer ob epidemiji covida-19 in poudaril, da se bomo "morali naučiti, kaj pomeni znati stopiti skupaj". Prisluhniti je treba strokovnjakom in "ne tistim, ki sejejo nezaupanje in ob vsem iščejo le politične točke". Priznal je, da je tudi sam imel na začetku pomisleke glede cepljenja. "A na koncu človek ugotovi, da je varovanje javnega zdravja najodličnejši način izkazovanja ljubezni do bližnjega," je povedal Cvikl.

Koprski škof posvaril pred napuhom

Koprski škof Jurij Bizjak pa je na praznik Marijinega vnebovzetja v pridigi na Sveti Gori poudaril veličino ponižnosti. "Slavimo vnebovzetje Device Marije in se veselimo njenega poveličanja, zahvaljujemo se Devici Mariji vnebovzeti za številne milosti, ki jih prejemamo po njeni materinski priprošnji. Posnemamo zgled njenega življenja in se zaupno zatekamo pod njeno trajno varstvo, občudujemo njene presežne kreposti in hrepenimo po uresničenju njenih božanskih vrlin ter po pridobivanju njenega duhovnega bogastva, v katerem je na prvem mestu seveda njena predanost in njena ponižnost," je dejal koprski škof. Brez ponižnosti namreč po njegovih besedah ni mogoče ugajati Gospodu. Ponižni priznava, "da je vse, kar ima, prejel od Gospoda, in se ne ponaša, kakor da bi ne bil prejel", je dejal škof in posvaril pred napuhom, ki je začetek greha.

Celjski škof Maksimilijan Matjaž je medtem maševal v cerkvi Marijinega vnebovzetja v Olimju, murskosoboški škof Peter Štumpf v cerkvi Marije vnebovzete v Turnišču, novomeški škof Andrej Glavan pa v romarski cerkvi Marije vnebovzete na Zaplazu.

Mariji posvečene številne cerkve in kapelice

Številne cerkve po vsem svetu, od katedral do vaških in božjepotnih cerkvic, izpričujejo vero vrste rodov v Marijino vnebovzetje. Tudi v Sloveniji je Mariji posvečenih veliko župnijskih, podružničnih, zlasti pa božjepotnih cerkva in kapelic, zato je Marijino vnebovzetje v verskem izročilu globoko zakoreninjeno.

Največji Marijin praznik sicer že drugo leto zapored poteka ob opozorilih zaradi epidemičnih razmer. Kot je navedeno na spletni strani Slovenske škofovske konference (SŠK), škofje tudi tokrat pozivajo duhovnike in vernike, da spoštujejo vsa državna in cerkvena navodila za preprečevanje širjenja novega koronavirusa.