Unicef je 20. november določil kot svetovni dan otrok, ker je Generalna skupščina Združenih narodov na ta dan leta 1989 sprejela konvencijo o otrokovih pravicah.

"Od sprejetja so se izboljšala življenja milijonov otrok, prepolovili smo umrljivost in podhranjenost otrok in povišali število otrok, ki obiskujejo osnovno šolo. Vse to pa nam je uspelo, ker smo se povezali in delovali skupaj," je na spletnem dogodku poudarila ena izmed mladih govornic.

Mladi so pri tem poudarili, da je aktualna pandemija še dodatno poglobila številne ranljivosti otrok po vsem svetu, tudi pri nas. Pri tem so mladi govorniki posebej opozorili na posledične motnje v zdravstveni oskrbi, prekinitve cepljenja proti nevarnim boleznim, porast in poglobitev revščine, prekinitev izobraževanja otrok, slabšanje duševnega zdravja mladih, izredno poslabšanje položaja otrok prebežnikov in povečevanje neenakosti. Otroke pri tem skrbijo trajne posledice, ki bi jih vse to lahko imelo na njihov položaj po svetu.

Otroci so spregovorili tudi o spremembah, ki si jih želijo videti v svetu. Največ otrok je izpostavilo željo po svetu brez nasilja. Zelo pomembno je otrokom tudi duševno zdravje, zato si želijo svet, v katerem ni tabujev in si vsak otrok lahko mirno poišče pomoč za svoje stiske. Izpostavili so tudi željo po enakopravnosti, svet, v katerem videz in družbeni položaj ne bi igrala tako pomembne vloge. Med otroki je bilo mogoče slišati tudi željo po svetu, v katerem je izobraževanje oblikovano bolj po meri posameznika, torej na podlagi njegovih želja, ciljev in talentov.

Otroci se sicer zavedajo, da so prav oni nosilci sprememb in da je tako odgovornost za svet, ki si ga želijo, tudi na njih. Zato je več kot 300 otrok iz različnih šol po vsej Sloveniji že sprejelo zavezo, da bodo dejavno delovali za spremembe, ki si jih želijo videti v svetu.

"V preteklih letih smo vam sporočali, v kakšnem svetu si želimo odraščati. Zdaj pa je čas, da nas začnete upoštevati in nam sledite, ko vam z zgledom kažemo, kaj vse je mogoče in uresničljivo. Zato nas morate vključiti, ker smo mi ključ do rešitve," je dejala ena izmed mladih govornic.

Mlade pa je s svojim nagovorom v videoobliki podprl tudi predsednik republike Borut Pahor. "Moja iskrena želja je, da kljub zelo posebnim razmeram ostanete polni optimizma in ohranite to vašo otroško igrivost. Vse bo še zelo dobro, na to se lahko zanesete," je mladim položil na srce predsednik republike. Otrokom je pri tem zagotovil, da jim bo predsedniška palača ostala odprta, če se znajdejo v stiski.

Prva varna točka v predsedniških palačah

Predsedniška palača je tudi postala Unicefova varna točka in s tem tudi prva predsedniška palača na svetu, ki se je vključila v Unicefovo mrežo varnih točk.

Dogodka pa se je udeležila tudi Marinka Saksida z Mestne občine Nova Gorica, prve slovenske občine, ki je prejela naziv Unicefovo do otrok prijazno mesto. Po besedah Sakside ta naziv ponosno nosijo že več kot deset let in si bodo še naprej prizadevali, da bodo prisluhnili željam, potrebam in pričakovanjem otrok in mladostnikov v njihovem okolju.

Poglabljanje neenakosti med otroki

V programu Botrstvo so opozorili, da ukrepi za zajezitev širjenja novega koronavirusa poglabljajo neenakosti med otroki. Predsednica Zveze prijateljev mladine (ZPM) Ljubljana Moste-Polje Anita Ogulin meni, da je otrokom treba zagotoviti enake možnosti za zdrav razvoj, saj gre za vlaganje v prihodnost celotne družbe.

Kot so zapisali v programu, ki deluje pod okriljem ZPM-ja Ljubljana Moste-Polje, se letos poglabljajo predvsem neenakosti na področju izobraževanja. "Epidemija je zelo jasno pokazala, da je prav šolsko okolje tisto, v katerem lahko otroci z manj priložnostmi uravnotežijo primanjkljaj iz domačega okolja," so zapisali v sporočilu za javnost.

Že v prvem valu epidemije covida-19 se je izkazalo, da veliko učencev in dijakov nima ustrezne opreme za šolanje na daljavo, številni tudi nimajo medmrežne povezave. A računalniška oprema ni edina težava otrok iz socialno šibkih družin. "Številni starši otrokom ne zmorejo nuditi pomoči pri usvajanju znanja, veliko otrok v naši državi tudi nima spodbudnega okolja za sledenje pouku in učenje," so zapisali.

Na ZPM-ju Ljubljana Moste-Polje so zaznali tudi povečanje potreb po učni pomoči. 107 otrok so povezali s 50 prostovoljci, ki otrokom pomagajo pri učenju. V sodelovanju z društvom Duh časa in zavodom Vsak pa so razdelili več kot 900 računalnikov.

Ogulinova je izpostavila tudi varnost otrok. "Vsak otrok bi moral imeti pravico do odraščanja v varnem in spodbudnem okolju, v katerem lahko uresničuje svoje potenciale in oblikuje svojo osebnost za vse življenje. Epidemija pa razgalja kar nekaj težav naše družbe in jih poglablja. Med drugim je preveč otrok ujetih v domove, ki ne zagotavljajo varnosti, so priče ali žrtve nasilja in trenutno ti otroci nimajo možnosti umika niti v šolo. Razmere so za številne res težke," je poudarila.

K spodbujanju boljšega okolja za otroke pa so se zavezali tudi na Mestni občini Nova Gorica. Z zaobljubo varnemu otroštvu so se na občini zavezali, da bodo skrbeli, da se bodo otroci in najstniki v občini počutili varne, svobodne in zaščitene, so sporočili z občine. Spodbujali jih bodo tudi, da spregovorijo o situacijah, v katerih se počutijo v stiski, in jih naučili, kje lahko poiščejo strokovno pomoč, če se znajdejo v nevarnosti.

Razširili so tudi seznam varnih točk, tako v mestu kot na podeželju. Dodali so tudi mobilne varne točke, ki jih predstavljajo mestni avtobusi, so zapisali.

Ta teden pa so pripravili tudi brezplačno spletno delavnico z gibanjem skozi življenje, ki je potekala v sklopu iniciative v znanju in povezovanju je moč. Udeleženci so spoznali pomen gibanja in se seznanili z nekaterimi vajami. Na občini sicer pripravljajo še nekatere druge dejavnosti, a so zaradi trenutnih ukrepov za omejevanje širjenja epidemije preložene.

Razdeljevanje rabljene računalniške opreme

Medobčinska zveza prijateljev mladine (ZPM) Velenje je od začetka zbiranja rabljene računalniške opreme v aprilu pa do danes med otroke iz socialno šibkejših družin razdelila 151 tablic, prenosnikov in obnovljenih stacionarnih računalnikov. Danes so v Vili Rožle družinam začeli deliti tudi pakete s hrano, kozmetiko in čistili.

Tovrstnih paketov naj bi razdelili najmanj 70. Kot so danes sporočili z velenjske občine, se je že v spomladanskem delu epidemije novega koronavirusa ob uvedbi pouka na daljavo izkazalo, da je v Velenju veliko družin, ki otrokom ne morejo kupiti potrebne računalniške opreme.

S tem so bili postavljeni v neenak položaj z vrstniki, ki so opremo imeli. Do konca prejšnjega šolskega leta so na velenjskem ZPM-ju po pozivu prebivalcem Šaleške doline, da jim donirajo rabljene računalnike, zbrali kar nekaj namiznih in prenosnih računalnikov. Vseh pa niso mogli nadgraditi, da bi bili primerni za pouk na daljavo.

Velenjska občina je zvezi poleti donirala 5000 evrov, ki naj bi jih delno namenili za letovanje otrok iz socialno šibkih družin. Ker pa so zaradi širjenja koronavirusa letovanja ob morju odpovedali, so ta denar porabili za nakup delovnih zvezkov za velenjske osnovnošolce in nakup novih prenosnih računalnikov, delno pa tudi za obnovo podarjenih starejših računalnikov.

Akcija zbiranja računalnikov se je nadaljevala septembra, oktobra in novembra, ko so bili zelo uspešni tudi pri pridobivanju finančnih donacij za nakup računalniške opreme za osnovnošolce in dijake. Septembra je velenjska občina Medobčinskemu ZPM-ju Velenje donirala še 5000 evrov, ki so jih v celoti namenili za nakup novih prenosnih računalnikov.

Nove prenosnike in računalnike in tablice so dokupili tudi s pomočjo donacije petega Skazinega teka in donacije velenjskega podjetja Aparati, velenjska občina pa je oktobra in na začetku tega meseca donirala še 24 novih prenosnih računalnikov zasebnega donatorja.

Nekaj računalnikov bodo razdelili še prihodnji teden, saj jih še nadgrajujejo, pet pa jih bodo dobili še od Zveze prijateljev mladine Slovenije, so še navedli na velenjski občini.