Zveza svobodnih sindikatov med drugim ostro nasprotuje morebitni izenačitvi starostne meje za upokojitev na 65 let za moške in ženske, zato se bodo 15. aprila ob 11. uri zbrali pred poslopjem vlade. Kot napoveduje predsednik ZSSS-ja, Dušan Semolič, bo protest začetek drugih dogodkov, ki jih bodo sprožili.

Semolič je sicer že pred tem napovedal, da bodo, če bo dvig starostne meje upokojitve na 65 let šel mimo socialnega dialoga, šli na referendum. Možnost dviga starostne meje za upokojitev Semolič označuje kot igranje vlade s potrpljenjem delavcev, saj, kot je dejal, mnogo delavcev že zdaj komajda pride do prvih pogojev za upokojitev

Po mnenju Dušana Semoliča bodo demonstracije jasno sporočilo politikom, naj imajo ravno v krizi in zaradi krize posluh za življenje ljudi, ohranjanje delovnih mest, socialne varnosti, dostojnih plač in sistemov socialne države.

Politiki podcenjujejo socialni dialog
Tukaj, je sicer še dejal, so politiki vsako prvo leto po volitvah očitno samozadostni, podcenjujejo socialni dialog in se šele nato, ko jim sindikati dajo vedeti, da je to zanje potrebno in koristno, začno pogovarjati in dogovarjati. Pahorjevo vlado je na tem področju izenačil z Janševo. Kot alternativo splošnemu dvigu meje za upokojitev pa je Semolič predlagal možnost spodbude delavcem, da se sami odločijo, ali bodo nadaljevali delo, tudi ko že izpolnjujejo pogoje za odhod v pokoj.

KSJS ne izključuje možnosti stavke
Vsakršno enostransko ravnanje vlade v zvezi s plačami v javnem sektorju bi pomenilo neposredno kršitev podpisanega dogovora pa, opozarja KSJS.

Konfederacija sindikatov javnega sektorja ob tem navaja, da bi to pomenilo spreminjanje kolektivne pogodbe za javni sektor, kar bi "vlado spravilo v položaj, ko ne bi bila več verodostojen socialni partner, na katerega se je mogoče zanesti".

Če bi vlada vendarle posegla v plače v javnem sektorju, bi se predsedstvo KSJS-ja po besedah njegovega predsednika Branimirja Štruklja ponovno sestalo in se opredelilo do morebitnih sindikalnih dejavnosti, s katerimi bi odgovorili vladi. Za zdaj sicer predsedstvo stavke ni napovedalo, je pa nakazalo, da bi, če bi prišlo do znižanja plač, razmišljalo tudi o tej možnosti.

"Vlada nima ustreznega odnosa"
Še pred sejo KSJS-ja je Štrukelj, ki je sicer tudi tajnik Sindikata vzgoje, izobraževanja, znanosti in kulture, za MMC dejal, da bo glavna tema sestanka konfederacije opredelitev do izjav, ki so jih v preteklih dneh glede varčevalnih ukrepov izrekli predstavniki vlade.

Vlada v okviru priprave načrta racionalizacije v javnem sektorju ne izključuje niti odpuščanj. Štrukelj temu očitno nasprotuje, dejal nam je, da je z odpuščanji križ, saj si je težko predstavljati, denimo, odpuščanje učiteljev v šolah. "Ali to pomeni, da bo moral en učitelj učiti več učencev ali povečati učne obveznosti?" se je vprašal. Kot je komentiral, zanj taki ukrepi niso primeren način.

Dva argumenta proti dvigu meje za upokojitev
Še pred sejo nam je povedal tudi, da bodo nasprotovali napovedim o dvigu starostne meje za upokojitev, za to pa je podal dva argumenta. Opozoril je, da bi s tem še več mladih, sploh usposobljenih strokovnjakov, še dlje čakalo na zaposlitev. Obenem pa so tu še ljudje, pojasnjuje, ki se kot tovarniški delavci zaposlijo pri 17, 18 letih in so pri 60-ih že popolnoma iztrošeni.

Stavka ni izključena
Na vprašanje, ali zaradi teh nasprotovanj morebitnih vladnih ukrepov lahko pričakujemo stavko, nam je predsednik konfederacije povedal, da to v časih, ko politiki ne razumejo razpoloženja ljudi, ni izključeno.

"Prvič se dogaja, da lahko pride do spontanih izbruhov nezadovoljstva," je rekel in nadaljeval: "Milo rečeno, vlada socialnega dialoga ne vodi primerno, nima ustreznega odnosa. Vlada ne razume, kako pomembno se je v teh časih dogovarjati."

V pripravi že tretji sveženj
Vlada sicer zdaj pripravlja že tretji protikrizni sveženj. Zaradi nasprotovanja socialnih partnerjev v prvega ni vključila znižanja prispevne stopnje za delodajalce pri prispevkih za socialno varnost, namesto tega pa so uvedli subvencioniranje skrajšanega delovnega časa.

Takrat so sindikati vladne ukrepe označili kot korak v pravo smer, saj so za subvencioniranje dejali, da se tako ščiti delavce pred odpuščanjem. Še pred objavo drugega protikriznega ukrepa pa je vlada sporočila, da naj bi se število zaposlenih v javni upravi zmanjšalo za 350.

Prva trenja zaradi javnega sektorja
Nato pa so se pojavila prva trenja. Sindikati so namreč v začetku februarja sporočili, da bodo vladni sveženj varčevalnih ukrepov pri sistemu plač v javnem sektorju v celoti zavrnili, vladi pa predlagali, naj poišče ustrezne prihranke v variabilnem delu plač zaposlenih. Razburjati je začela tudi napoved ZSSS-ja o možnosti omejevanja in znižanja bolniških nadomestil.

Nižanje plač v javnem sektorju se je pojavil tudi kot uradni ukrep drugega svežnja, omenjanje možnosti stavke je postalo vedno pogostejše.

Sklad za začasne presežne delavce
Z napovedjo tretjega svežnja, ki bo pripravljen do srede aprila, je nasprotovanj vse več. Največ razburjenja povzroča možnost dviga meje za upokojevanje, sicer pa vlada predlaga še ustanovitev sklada za začasne presežne delavce.

Sabina Zonta / M. N./T. K.
sabina.zonta@rtvslo.si