Ob letošnjem dnevu dostojnega dela so glede na predlagane ukrepe za financiranje popoplavne obnove v ZSSS-ju opozorili, da ne morejo "pristati na krpanje proračunskih lukenj na plečih delavk in delavcev, nesprejemljivo je dodatno jemati tistim z najnižjimi prihodki in nedostojno je načrtovati ukrepe mimo socialnega dialoga".

S socialnimi partnerji neusklajen predlog zakona o izvrševanju proračunov za 2024 in 2025

Vlada je namreč v državni zbor poslala s socialnimi partnerji neusklajen predlog zakona o izvrševanju proračunov za leti 2024 in 2025, ki med drugim predvideva neusklajevanje socialnih transferjev in olajšav pri dohodnini v naslednjem letu ter zamrznitev plačnih razredov v javnem sektorju.

"Ob dnevu dostojnega dela spet pozivamo vlado, da premisli o napovedanih ukrepih, v mislih imamo seveda zamrznitev usklajevanja zneskov socialnih in družinskih prejemkov z inflacijo, saj bi ti prizadeli prav tiste z najnižjimi dohodki," je podčrtala predsednica ZSSS-ja Lidija Jerkič. Kot je poudarila, bodo na ta račun nižji otroški dodatki, subvencije za študentsko prehrano, štipendije, denarne socialne pomoči, varstveni dodatek in dodatek za veliko družino.

Sorodna novica Delodajalci proti višji obdavčitvi dohodkov. Sindikate moti zamrznitev usklajevanja.

Dostojno delo je tudi varno in zdravo delovno okolje

Dostojno delo ne pomeni le dostojnega plačila, temveč delavcem zagotavlja tudi varno in zdravo delovno okolje, možnost sindikalnega povezovanja ter spodbuja posameznikov osebni razvoj, so ob današnjem dnevu podčrtali v ZSSS-ju.

Dostojno delo je sicer eden izmed 17 ciljev agende za trajnostni razvoj do leta 2030. Za doseganje tega cilja so določeni kazalniki, ki prikazujejo predvsem napredek v spodbujanju trajnostne gospodarske rasti, povečanju delovne aktivnosti in zagotavljanju dostojnih delovnih priložnosti, je objavil državni statistični urad.

Pod pragom revščine 4,8 odstotka polnoletnih delovno aktivnih oseb

Lani je bilo po izračunih statistikov v Sloveniji delovno aktivnih 77,9 odstotka prebivalcev, starih od 20 do 64 let, kar je 3,3 odstotne točke nad povprečjem EU-ja. Pod pragom tveganja revščine je živelo 4,8 odstotka polnoletnih delovno aktivnih oseb, kar je precej manj od 8,5-odstotnega povprečja v EU-ju. V zadnjem desetletju je bil delež v Sloveniji manjši kot leta 2022 le leta 2019, ko je bil 4,5-odstoten.

Delovno aktivni v Sloveniji, stari od 15 do 64 let, so lani pri glavnem delu v povprečju opravili 39,5 ure na teden, s čimer se je država uvrstila nad povprečje EU-ja, postavljeno pri 37,3 ure. 9,5 odstotka delovno aktivnih je tedensko običajno opravilo več kot 40 ur.

Dostojno delo predvideva tudi stabilno zaposlitev in urejeno delovno okolje, kar se povezuje z zaposlitvijo za nedoločen čas. Med zaposlenimi v starostni skupini od 15 do 64 let je bilo lani v delovnem razmerju za nedoločen čas 92,3 odstotka oseb, za določen čas pa 7,7 odstotka. V EU-ju je bil delež neprostovoljno zaposlenih za določen čas v povprečju 4,3-odstoten, v Sloveniji 2,4-odstoten.