Predlagajo namreč spremembo sedmega člena, ki za zdaj uzakonja možnost odvzema volilne pravice osebi, ki jo sodišče postavi pod skrbništvo in ugotovi, da ni sposobna razumeti pomena, namena in učinkov volitev.

Kot je na novinarski konferenci pojasnil direktor zveze Iztok Suhadolnik, si v Zvezi Sonček prizadevajo, da bi vsi posamezniki ne glede na invalidnost v skladu z mednarodno konvencijo o pravicah oseb z invalidnostjo lahko uresničevali volilno pravico. Kot namreč opozarjajo, je zdajšnji sedmi člen zakona v nasprotju z določbami slovenske ustave, ki določa, da je volilna pravica splošna in enaka in jo ima vsak polnoleten državljan, brez diskriminacije. Kot so še navedli v sporočilu za javnost, namreč na začetku letošnjega leta volilne pravice ni imelo nekaj manj kot 3000 polnoletnih državljanov.

Hkrati pa je po opozorilu zveze navedena določba zakona o državnozborskih volitvah v nasprotju z osmim členom ustave, po katerem morajo biti zakoni in drugi predpisi v skladu s splošno veljavnimi načeli mednarodnega prava in z mednarodnimi pogodbami, ki obvezujejo Slovenijo. V Sloveniji namreč od leta 2008 velja konvencija o pravicah invalidov in izbirni protokol k tej konvenciji.

Politične pravice za osebe z invalidnostjo

Konvencija tako Sloveniji kot državi pogodbenici nalaga, da "osebam z invalidnostjo zagotovijo politične pravice in možnost, da jih uživajo enako kot drugi, med drugim, da osebam z invalidnostjo zagotovijo, da učinkovito in polno sodelujejo v političnem in javnem življenju neposredno ali s svobodno izbranimi zastopniki, vključno s pravico in možnostjo, da volijo in so izvoljeni", še opozarjajo.

Odbor za pravice invalidov, ki nadzira izvajanje konvencije, je sicer v poročilu iz leta 2018, v katerem je ugotavljal, kako Slovenija implementira določbe konvencije, izrazil zaskrbljenost zaradi uresničevanja pravice oseb z invalidnostjo do sodelovanja v političnem in javnem življenju. "Sloveniji je priporočil, naj zagotovi volilno pravico vsem osebam, ne glede na njihovo invalidnost ali drugo oviranost, ter jim omogoči podporno odločanje, pri čemer vsem osebam z invalidnostjo, ne glede na njihovo oviranost, zagotovi dostop do volilnih gradiv javnih zadev," so danes znova spomnili v Zvezi Sonček.

Številne države ne poznajo več odvzemanja volilne pravice

Suhadolnik pa je pojasnil še, da s pobudo za spremembo zakona sledijo zgledom tudi nekaterih drugih evropskih držav, ki ne poznajo več odvzemanja volilne pravice, med drugim Avstrija, Italija, Španija, Nemčija, Slovaška in skandinavske države.

Že ob zadnjih volitvah evropskih poslancev so namreč trije posamezniki želeli uveljavljati volilno pravico, a s postopki za vpis v volilni imenik niso bili uspešni, vendar so postopke nadaljevali, eden izmed teh pa je trenutno v fazi revizije pred vrhovnim sodiščem, je še pojasnil Suhadolnik. Ker nobena izmed zadev še ni dočakala epiloga, so se po njegovih besedah odločili, da pobudo naslovijo na poslanke in poslance in jim ponudijo "možnost, da nepravično rešitev, kot je trenutno v Sloveniji, uredijo s spremembo zakona o volitvah v državni zbor".

Na novinarski konferenci so sicer sodelovali tudi nekateri uporabniki centra Sonček, ki so ob tem poudarili, da želijo na volitvah udejanjiti svojo volilno pravico.