Predloga zakonov je pripravilo in v javno razpravo poslalo ministrstvo za zdravje. Člani skupščine pa so na mizah imeli mnenje upravnega odbora Zavoda za zdravstveno zavarovanje Slovenije (ZZZS), ki je predlagal, da naj se postopek sprejemanja obeh zakonskih predlogov ustavi, saj da sta vsebinsko pomanjkljiva in neprimerna.

Tako stališče so v razpravi zagovarjali tudi predstavniki delodajalcev, upokojencev in kmetov. Branko Meh iz vrst delodajalcev je bil na primer kritičen do predlaganega zmanjšanja števila predstavnikov delodajalcev v skupščini na samo dva.

Po mnenju predstavnika kmetov Janeza Beje predlog zakona o ZZZS-ju ne prinaša nikakršnih izboljšav za zavarovane osebe, na primer z ukrepi za povečanje zdravstvenega kadra. Ob tem močno dvomi, da bodo njihovi predlogi v javni razpravi slišani, saj dosedanje izkušnje pri sodelovanju z ministrstvom za zdravje kažejo ravno nasprotno.

Sorodna novica Glas ljudstva poziva k pravičnejši odmeri prispevka, ki bo nadomestil dopolnilno zavarovanje

Razpad javnega zdravstva?

Ostra je bila tudi predstavnica upokojencev Rosvita Svenšek. Predlagane določbe zakona o ZZZS-ju bi po njenem mnenju pomenile razpad javnega zdravstva in na široko odprle vrata privatizaciji. Med drugim je kritična, da plačnikom prispevkov jemlje avtonomijo.

Predstavniki sindikatov pa so po drugi strani v razpravi poudarjali, da predloga sicer nista ustrezna, a bi o njiju veljalo razpravljati. Martina Vuk je na primer opozorila, da bi zavračanje pomenilo samoizločitev iz nadaljnjih pogajanj, skozi katera bi oblikovali boljšo vsebino zakona.

Tudi Irena Ilešič Čujovič, sicer tudi predsednica upravnega odbora, meni, da je dialog pomemben. Ob tem se sprašuje, zakaj se je ministrstvo odločilo, da "je ZZZS tisti košček v mozaiku, ki ga je treba spreminjati najprej". Poudarila je, da bi način imenovanja predstavnikov moral ostati avtonomen, ZZZS pa bi moral "ohraniti svojo samostojnost in neodvisnost, saj drugače ni mogoče govoriti o odgovornem nosilcu obveznega zdravstvenega zavarovanja".

Kje je dolgotrajna oskrba?

Jakob Počivavšek se sprašuje, kakšno mesto ima v predlaganem zakonu dolgotrajna oskrba. Poleg tega predlog ZZZS-ju prinaša dodatne pristojnosti, ki pa da niso dobro razdelane. "Vlogo aktivnega kupca ZZZS-ja brez možnosti vsebinskega nadzora nad izvajanjem storitev, brez možnosti sankcioniranja si težko predstavljam. Ta del je treba dodelati," meni.

Počivavšek se je v razpravi dotaknil še predloga zakona o zdravstvenem informacijskem sistemu, ki je v razpravi ostal nekoliko v ozadju. Med drugim je kritičen do predlaganega oblikovanja javnega podjetja, ki bi vzdrževalo in razvijalo centralni zdravstveni informacijski sistem in načina financiranja.

Mlakar: Pogrešamo proračunsko varovalko

Kot je na uvodni predstavitvi dejala generalna direktorica ZZZS-ja Tatjana Mlakar, bi se po predlogu na omenjeno podjetje prenesla namensko zbrana sredstva za zdravstveno varstvo iz blagajne ZZZS-ja. Tako predviden način financiranja "odločno zavračajo" tudi na ZZZS-ju.

Več kritik je namenila predlogu zakona o ZZZS-ju. Med drugim pogrešajo proračunsko varovalko, s katero bi država ob morebitnem primanjkljaju prevzela del odgovornosti, in nasprotujejo predlogu, da lahko finančni načrt ZZZS-ja sprejema vlada. "Vlada bi imela vse odločevalske pristojnosti, hkrati pa bi bila razbremenjena odgovornosti za finančno vzdržnost zdravstvene blagajne," je opozorila.

Mlakar je še poudarila, da se na ZZZS-ju sicer strinjajo z nujnostjo zdravstvene reforme. Ob tem opozarjajo, da je sistem zdravstvenega varstva trenutno v tako nezavidljivem položaju, da so potrebni takojšnji kratkoročni ukrepi, reformni ukrepi pa potrebujejo strateški pristop. ZZZS ni bil povabljen k pripravi nobenega od danes obravnavanih zakonskih predlogov, je še dejala.

Enoten sklep skupščine

Po obsežni razpravi je skupščina oblikovala nov sklep in brez glasu proti sklenila, da vsebina zakonov, kot je predlagana v okviru javne razprave, ne rešuje ključnih težav v zdravstvu, prav tako predlagani vsebini nista primerni za vložitev v zakonodajni postopek. Zato pričakujejo, da se bo v času javne razprave in pogajanj v okviru ESS-ja vsebina obeh zakonov "korenito, tudi konceptualno spremenila".

Pri tem je po mnenju skupščine treba zagotoviti, da ima ZZZS vlogo edinega nosilca obveznega zdravstvenega zavarovanja ter da se zagotovi avtonomija ZZZS-ja, vključno s postopki imenovanja članov organov in sprejemanja aktov, za ključne spremembe pa mora biti doseženo soglasje v okviru socialnega dialoga. Od ministrstva za zdravje in socialnih partnerjev zahtevajo še, da se v pogajalsko skupino Ekonomsko-socialnega sveta (ESS) vključijo tudi predstavniki službe ZZZS-ja.