Po kazni, ki jo je odslužila prejšnjo soboto. Taktika z vmesnim časom 58,50 na 400 metrov s pomočjo spodbujevalke ritma se Čeplakovi in njenemu trenerju Tomislavu Popetruju ni uresničila. Po 1:00,30 svetovna dvoranska rekorderka za drugih 400 metrov enostavno ni bila psihično pripravljena. Izid 4 sekunde na 2 minuti podlage je ostal cilj za državno prvenstvo konec tedna. Tri sekunde slabši dosežek od pričakovanega je deloval na svetovno dvoransko rekorderko šokantno.

Množica predstavnikov sedme sile je Čeplakovo počasi zbujala iz šoka. Dokončno se je nekdanja najboljša športnica Slovenije vrnila v svet takšen, kakršen pač je, ko je na prostoru za izjave namenjeno samo njej, izjave za javnost že pred njo dajala (morda njena naslednica) svetovna prvakinja v metu kladiva med mlajšimi mladinkami Barbara Špiler. Nastop Jolande Čeplak pred novinarji je bil boljši kot na stezi. Z vsakim njenim odgovorom je njena samozavest samo rasla.

Čeplakova se v torek na stadionu Poljane ni prvič vrnila na atletske steze. Ne gre pozabiti, da ji je vsaka vrnitev prinesla kolajno. Zadnja niti ni tako daleč . Po poškodbi leta 2006 je v Birminghamu marca leta 2007 osvojila bronasto kolajno na dvoranskem EP-ju. Po katastrofi na SP-ju leta 2003 v Parizu je leto pozneje v Atenah na OI s tretjim mestom dosegla uspeh kariere. Še prej na prelomu stoletja , ko so vsi obupali, ker ji ni uspelo nadaljevati uspešne mladinske konkurence, je leta 2002 postala dvakratna evropska prvakinja.

Tako je bilo to z vrnitvami Jolande Čeplak. Za vsako posebej si je vzela dovolj časa.

Boris Ličof, Jutranja športna zgodba, Val 202