Slabega pol leta pred tekmo je dosedanji predsednik organizacijskega odbora Andrej Razdrih na novinarski konferenci javno žezlo predal novemu predsedniku.

"Cilj je, da bi v Ljubljani teklo 10.000 maratoncev na največji razdalji, na 42 kilometrov. Najprej pa bo največji izziv povečanje števila udeležencev, ker je število sicer v svetovnem merilu v upadanju," je napovedal svoje želje Ferjančič. Za ohranitev pridobljenega najvišjega zlatega znaka pa bo treba še naprej zagotavljati vrhunske standarde, popolno varnost, zdravje (med drugim zagotoviti na vsake tri km zdravniško službo) in boj proti dopingu.

Dodal je, da ga ni bilo treba prepričevati o sprejetju novega izziva, saj rad počne stvari, ki ga veselijo: "Z veseljem in hvaležnostjo sem sprejel ta izziv, za vodenje dogodka, ki je za Planico drugi največji slovenski nacionalni športni dogodek." Leta 1970 Ferjančič je šolanje opravil v Nemčiji, potem pa se je vrnil v Slovenijo, kjer deluje v avtomobilski industriji in je zdaj generalni direktor podjetja Porsche Slovenija. V Nemčiji je začel kot nogometaš, "zdaj pa teče kot rekreativec, veliko predvsem po domačih zasavskih hribih".

Na prvem maratonu teklo le 673 udeležencev
Ob koncu svojega mandata je Razdrih, ki bo odslej častni predsednik maratona, strnil vtise o največjem maratonu v Sloveniji, katerega pobudnik je sam: "Maraton v Ljubljani je v 23 letih napravil velik razvoj, ki je potekal naravno. Sami smo se udeleževali tujih maratonov ali mednarodnih konferenc in tam dobivali vpogled v delovanje maratonov po svetu, tudi največjih. Na tuje pa smo prodrli tudi z našimi idejami, med prvimi smo uvedli otroške in šolske teke, za kar ima največ zaslug direktor tekmovanja Gojko Zalokar."

Sorodna novica Lemma se je v Ljubljani spustil pod dve uri in pet minut

Dodal je: "Na prvem maratonu je bilo 673 udeležencev, številka je narasla na več kot 20.000 v zadnjih letih na različnih razdaljah. Rasli smo tudi, kar zadeva izid. Od prve zmage najboljšega slovenskega maratonca Romana Kejžarja, dveh ur in 20 minut, smo lani prišli na rekord proge 2:04,58, ki ga je dosegel Etiopijec Sisay Lemma Kasaye. S tem smo prišli na deveto mesto na svetu po izidu v času izvedbe, še vedno pa je to dvanajsti izid med svetovnimi maratoni vseh časov. Razvijali smo tako množičnost kot vrhunskost in smo edini na svetu, ki ima tako dobro razviti obe strukturi."

Ljubljanski maraton med elito
Maraton v slovenski prestolnici ima tudi ta čas najvišji znak med svetovnimi maratoni, zlatega. "Od leta 2020 bo uveden še platinasti znak, ki pa ga bo lahko dobil le tisti organizator, ki bo imel v cilju vsaj 15.000 tekačev na 42 km," je povedal Gabrijel Ambrožič, ki je na maratonu zadolžen za tuje tekače.

Prijavnina bo višja
Direktor maratona Gojko Zalokar je ob koncu povedal, da bo prijavnina v želji, da bo maraton še naprej finančno brez izgub, letos višja za pet evrov, osnovna za predprijave bo tako s 35 narasla na 40 evrov. Zalokar je navedel, da so startnine za maratone v bližini Slovenije višje, osnovne v Milanu med 63 in 82 evrov, v Firencah med 50 in 80 evrov in v Rimu med 55 in 90 evrov.