Elegantna Jamajčanka, ki zadnjih osem let tekmuje za Slovenijo, se tri desetletja po bronu na 200 m na stadionu Lužniki še vedno potika po atletskih stezah. V tem obdobju je na velikih tekmovanjih osvojila osupljivih 34 medalj. Leta 1992 je na stadionu Montjuic ponovila dosežek iz Moskve, zdaj pa se je v Barceloni v slovenskem dresu znašla na 20. evropskem prvenstvu v atletiki. S sodelovanjem v sobotni štafeti 4 x 100 m je postala najstarejša udeleženka v zgodovini tega tekmovanja.

Med zmagovalci po številu intervjujev
"Dokler še lahko tečem, bom tekla," so odločne besede atletske velezvezdnice, ki se je v Barceloni znova znašla v središču pozornosti svetovnih medijev. Fascinantna kariera, ob koncu katere se je iz Jamajčanke prelevila v Slovenko, je bila vzrok za več kot 50 prošenj za intervjuje. Po tem kriteriju je bila Otteyeva razred zase med več kot 1.370 atletinjami in atleti.

"Obstajajo tekmovanja za veterane, toda nimam dobrega občutka, če imam zaradi svoje hitrosti več metrov prednosti. Kaj naj torej naredim?" Otteyeva pojasnjuje vztrajanje med absolutno konkurenco. "Lepo je, da sem se pri svojih letih še vedno sposobna uvrstiti v reprezentanco za štafeto. To, da nisem najpočasnejša, mi tudi daje nekaj zadovoljstva," sproščeno razlaga "kraljica stez".

"Če bom dovolj hitra, grem tudi na SP"
"Če ne bo velikega čudeža, je povsem mogoče, da je to moje zadnje veliko tekmovanje, toda bomo videli. V zadnjih letih sem se izredno veliko naučila o sami sebi in svojih sposobnostih," je Ljubljančanka previdna o tekmovalni "upokojitvi", o kateri je prvič razmišljala že daljnega leta 1984 po igrah v Los Angelesu.

"Zdaj nimam nobenega pritiska več in preprosto uživam v teku. Svojemu telesu lahko privoščim, da treniram trikrat tedensko. Če bi želela, bi lahko trenirala manj. Moj glavni namen je, da sem zdrava in da lahko kaj dosežem ob tem. Če bom dovolj hitra za svetovno prvenstvo, potem grem tudi tja," radovednim novinarjem svoj tekmovalni pristop v zadnjih letih pojasni Otteyeva.

Bolt posledica uspehov Merlene Ottey
Jamajka je tudi po njeni zaslugi v zadnjih letih postala šprinterska velesila, katere najbolj viden predstavnik je trikratni olimpijski prvak iz Pekinga in svetovni rekorder Usain Bolt. "Mislim, da je to izreden dosežek. Ko sem jaz začela tekmovati, sem bila samo jaz, zdaj pa ima Jamajka celo vrsto vrhunskih šprinterjev. Atletska infrastruktura se je izredno izboljšala, veliko je dobrih trenerjev. Država in ljudje stojijo za atleti, ki se od teka lahko tudi preživijo," je Merlenin komentar izrednih jamajških uspehov.

Iz Jamajke v Slovenijo
Ločitev Merlene Ottey in Jamajke je bila sicer boleča - kljub statusu narodne junakinje so ji po igrah v Sidneyju rekli, naj se umakne mlajšim, čeprav je bila še vedno med najhitrejšimi v državi in tudi na svetu. Ravno decembra lani je z devetletno zamudo prejela še zadnjo, deveto, olimpijsko odličje - po odvzemu zlate medalje Marion Jones je s 4. mesta na 100 m napredovala do brona. Zatočišče in nadaljevanje kariere je najuspešnejša tekačica v zgodovini olimpijskih iger, ki pa je 20 let zaman lovila olimpijsko zlato, našla v deželi na sončni strani Alp.

Zadnji šprint v bogati in dolgi karieri?
"Običajno sem v zaključku vedno prehitevala tekmice, tokrat pa je bilo zame kar težko, ker tega nisem mogla. Toda občutek, ko tečem s toliko mlajšimi tekmovalkami, je sijajen. Upam, da bom dovolj hitra in se bom naslednje leto uvrstila v reprezentanco za svetovno prvenstvo," so bile besede 50-letne Merlene Ottey, potem ko je s slovensko štafeto obstala v predtekmovanju EP-ja v Barceloni. Svetovno prvenstvo Daegu 2011 glede na izid slovenske ženske štafete ostaja oddaljeni cilj, tako da je povsem mogoče, da je Otteyeva odtekla zadnji šprint na velikem tekmovanju.