Kostadinova je 2,09 m skočila na olimpijskem stadionu v Rimu 30. avgusta 1987, ko je postala svetovna prvakinja. Imela je četrti najstarejši rekord med atletinjami, starejši so še tisti od Čehinje Jarmile Kratochvilove na 800 m iz leta 1983, Nemke Marite Koch na 400 m iz leta 1985 in Rusinje Natalije Lisovske v suvanju krogle iz 7. junija 1987.
Ukrajinka, ki od začetka vojne v domovini živi in trenira v Nemčiji, je v drugem poskusu preskočila 2,01 m in 2,03 m, kar je bilo dovolj za zmago na mitingu. Odločila se je, da najprej poskusi na 2,07 m in uspelo ji je v drugem poskusu. Letvico so nato postavili na višino svetovnega rekorda, ki so jo v zadnjih treh desetletjih naskakovale številne znane atletinje, a nobeni ni uspelo. Ukrajinki je uspelo že v prvem poskusu.
"Ko sem prišla na to tekmovanje, sem imela občutek, da lahko skočim 2,07 m ali morda celo 2,10 m. Uspelo mi je in Ukrajino sem vpisala v zgodovino svetovne atletike," je poudarila Magučih.
Drugo mesto je zasedla Avstralka Nicola Olyslagers (2,01 m), tretje pa Angelina Topić, ki je izenačila srbski rekord z 1,98 metra.
22-letna Magučih je najboljša skakalka v višino v zadnjih letih. Lani je v Budimpešti postala svetovna prvakinja, predlani v Eugenu pa je osvojila srebro. Pred mesecem dni je v Rimu osvojila zlato medaljo na evropskem prvenstvu, ko je preskočila 2,01 metra.
Faith Kipyegon popravila svoj svetovni rekord za sedem stotink
Kenijka Faith Kipyegon je v zadnji tekaški disciplini v teku na 1500 m popravila svoj svetovni rekord. (3:49,04). Prejšnjega je s 3:49,11 tekla v Firencah 2. junija lani.
Tokrat so gledalci videli eno najhitrejših tekem na tej razdalji do zdaj. Razen obeh narekovalk ritma je vseh preostalih 13 tekmovalk doseglo najmanj osebne rekorde. Z rekordom Oceanije je bila druga Avstralka Jessica Hull (3:50,83), Laura Muir je za tretje mesto dosegla britanskega (3:53,79).
Duplantis neuspešno naskakoval rekordno znamko
Šved Armand Duplantis je v skoku s palico prav tako skakal na višini nove najboljše znamke v zgodovini, na 6,25 metra. S tem bi za centimeter popravil svoj svetovni rekord, ki ga je dosegel na Diamantni ligi, na uvodni tekmi sezone te serije v Šjamenu 20. aprila.
Olimpijski zmagovalec iz Tokia in dvakratni zaporedni svetovni ter trikratni evropski prvak je na vseh šestih tekmah v tej olimpijski poletni sezoni preskočil šest metrov. Prav na tej višini je končal za zmago z uspešnim skokom v drugem poskusu. Nato je lestvico postavil na 6,25 m. Prvič je poteklo šest minut za njegov prvi nastop, ko je čakal na ugoden veter, drugič in tretjič pa je letvico podrl.
Na stadionu Charlety brez slovenskih nastopov
19 dni pred začetkom olimpijskih iger v Parizu ni bilo slovenskih predstavnikov. Nastop je potekal na stadionu Charlety, ne pa na Stade de Franceu, kjer bodo v predmestju francoske prestolnice St. Denisu potekali boji za olimpijske medalje v kraljici športov.
Komentarji so trenutno privzeto izklopljeni. V nastavitvah si jih lahko omogočite. Za prikaz možnosti nastavitev kliknite na ikono vašega profila v zgornjem desnem kotu zaslona.
Prikaži komentarje