Petja Klojčnik, tekačica na srednje proge, se kljub svojim 20 letom z atletiko ukvarja že 15 let. "Zgodilo se je spontano, starša sta naju z bratom vprašala, kaj bi trenirala, pa se nekako nisva mogla odločiti in je bila atletika najbolj splošen šport," se spominja začetkov. Kot pravi, se je hitro zaljubila v ta šport in način življenja, ki ga prinaša.

Po končani gimnaziji v Mariboru je imela kot perspektivna mlada atletinja več ponudb za štipendije iz tujine, tudi iz ZDA. "Vendar sem se odločila, da bom ostala doma, ker so mi ustrezali treningi, napredovala sem, in se mi je zdelo, da nečesa, kar deluje, ni treba spreminjati. Potem pa se je napredek malo ustavil in zdelo se mi je, da je mogoče čas, da preizkusim to, kar me je vedno zanimalo – življenje in študij v tujini," pojasnjuje.

Študijska izmenjava v Lizboni ji je odprla možnosti za napredek. V klubu Sporting je spoznala novo okolje za treniranje, sotekmovalce in trenerje. Poleg ugodnih vremenskih pogojev za trening na prostem vse leto ima v znamenitem portugalskem klubu tudi sicer odlično okolje za treniranje. Med drugim ji je na razpolago center, v katerega imajo vstop le profesionalni atleti in najbolj nadarjeni mladi športniki, ki stopajo po njihovih stopinjah. "Tako da je, kot bi bila na enoletnih pripravah," opisuje svojo izkušnjo.

Pri financiranju športa si pomaga tudi z družbenimi omrežji

Med samostojnim bivanjem v tujini je ugotovila tudi, kako zelo se njen vsakdan razlikuje od večine mladih. "V Lizboni živim s svojo cimro, ki pa ne trenira atletike. Zbudim se malo pred njo, se najem in grem takoj na trening, medtem ko se ona lepo počasi zbudi, se pripravi na šolo in ima svoje počasno jutro. Jaz pa v tem času opravim prvi krajši trening in grem potem v šolo," opisuje svojo rutino. Po kosilu na fakulteti jo že čaka drugi trening v dnevu, sledi regeneracija – tuš, večerja, občasno tudi športna masaža ali kakšna druga terapija. "Dan je zapolnjen, nimaš nekega prostega časa. Gotovo se najde, ampak ga je veliko manj," pravi Petja.

Poleg treniranja in študiranja del svojega časa namenja tudi družbenim omrežjem. A ne zgolj za krajšanje časa. S pomočjo deljenja utrinkov iz svojega življenja na atletski progi in zunaj nje si namreč pomaga tudi pri uresničevanju svojih športnih ambicij. "V atletiki je manj denarja, tako da je dobro, da se nekako samopromoviraš in zdi se mi, da so družbena omrežja preprost korak, kako lahko to narediš. Tako da sem se že pred nekaj leti začela malo bolj izpostavljati na družbenih omrežjih in to mi je tudi omogočilo priti do finančnih pomoči, poleg tega mi ni treba kupovati opreme in podobno," pojasnjuje mlada športnica, ki ima na družbenem omrežju Instagram skoraj 10 tisoč sledilk in sledilcev.

Trenutno je osredotočena na študij in na svoj napredek. Kam jo bo športna pot zanesla po zaključku izmenjave, še ne ve. Vsem mladim športnikom pa vsekakor svetuje, naj tudi v težkih trenutkih ne obupajo, naj v športu vztrajajo in naj – če dobijo priložnost – izkoristijo tudi možnost za treniranje v tujini.