"Gotovo je premalo izobraženih s področja znanosti, tehnologije, inženirstva in matematike. Mislim, da nimamo premalo talentov, ampak premalo pobud in projektov," na vprašanje, kakšni so pogoji za mlade v italijanski pokrajini Kampanija, odgovarja 27-letni Eduardo Cerino. Kot svetlo točko izpostavlja program Digita Academy oz. Digitalne akademije, v okviru katerega je izobraževanje in izpopolnjevanje po diplomi iz analitične filozofije nadaljeval tudi sam.

Program na Univerzi Federica II. v Neaplju izvajajo v sodelovanju s svetovno uveljavljenim svetovalnim podjetjem Deloitte. "Želel sem ustanoviti akademijo za digitalno preobrazbo. Program smo odprli leta 2017. Želeli smo predvsem privabiti talente in jih zadržati tukaj," je pojasnil profesor na univerzi in direktor programa Digitalna akademija Antonio Pescape.

Kot je dodal, so v okviru programa pri razvoju doslej pomagali več kot tisoč študentom iz različnih področij, ki se novih znanj učijo predvsem iz prakse. "Delajo tukaj in lahko ostanejo v Neaplju. Ni se jim treba preseliti zaradi dela. Eden od naših glavnih ciljev je, da podjetja privabimo v Neapelj. Med prvimi je bilo podjetje Deloitte, ki je leta 2020 tu odprlo podružnico. Danes je tam zaposlenih več kot 600 ljudi. Večina je prišla z naše akademije," je pojasnil Pescape.

Polnjenje vrzeli med akademskim in poslovnim svetom

"Večina študentov pride na akademijo, da bi zapolnila vrzel. Tukaj se učimo iz prakse. Pogovarjamo se z ljudmi iz stroke. Vedo, kakšno znanje potrebuješ. Predvsem pa te ne diskriminirajo, če imaš drugačno predznanje. Tisti, ki delajo na področju digitalizacije, niso vedno inženirji ali informatiki. Večina se s tem spozna pri delu," je o svoji izkušnji povedala 27-letna Ilaria Nardiello, ki prihaja z obrobja Neaplja.

Študijsko pot je začela v Angliji kot študentka forenzične psihologije, nato pa jo s študijem sociologije nadaljevala v Italiji. Trenutno zaključuje magisterij, ob tem pa je Digitalne akademije dobila tudi delo svetovalke za poslovno analitiko. Za vključitev v projekt se je sicer odločila predvsem zaradi razkoraka med tem, kar ponuja univerza, in tem, kaj na trgu dela pričakujejo delodajalci. "Povsod želijo, da imamo izkušnje, ne samo znanja iz knjig. Želijo tudi delovne izkušnje," je poudarila.

Svojo priložnost je s pomočjo programa našel tudi Eduardo Cerino, ki je svoje znanje iz analitične filozofije želel prenesti na področje digitalne preobrazbe. "Imam akademsko predznanje s področja filozofije, zato sem imel sprva zelo malo tehničnega znanja. Zaradi pristopa, ki temelji na praksi, vajah in sodelovanju, sem se hitro veliko naučil o informatiki," je dejal. Po šestih mesecih izobraževanja na akademiji Digita je bil tako že vključen v projekt računalništva v oblaku podjetja Deloitte.

Pri podjetju, ki je glavni partner akademije, je delo našel tudi študent Michaele Sangiuliano. "Poleg univerzitetnega študijskega programa sem dobil priložnost, da sem se približal okolju in našel zaposlitev," je povedal 22-letnik, ki dela kot poslovni analitik. "Tukaj sem spoznal področja, ki presegajo program univerze v Neaplju. Na običajnih predavanjih teh področij ne bi spoznal. Kljub številnim uram na naši univerzi teh tem ne bi mogel spoznati tako poglobljeno," je prepričan.

Preprečevanje bega možganov

Tako kot številni drugi udeleženci programa tudi vsi trije sogovorniki svojo prihodnost, čeprav ne izključujejo možnosti nabiranja izkušenj v tujini, vidijo v domačem okolju. "Zavedam se, da je velika težava beg možganov z juga. Ljudje po študiju na jugu odidejo drugam. Mislim, da so programi, kakršnega sem tu obiskoval, vse bolj priljubljeni in pomembni, da talente zadržimo tukaj," je ob tem prepričan Eduardo.

"Vlagati moramo v tisto, kar nam bo pomagalo v prihodnosti, najti dobre priložnosti," je ob tem poudaril profesor Antonio Pescape. "Vlagati moramo v to, kar nas veseli, čeprav trenutno ni v modi. Vlagati moramo vase in v svoj razvoj," je dodal, ki ključ vidi ravno v inovativnih projektih, ki povezujejo akademsko in poslovno okolje in s tem mladim omogočijo, da premostijo ovire, ki jih sicer silijo v to, da priložnosti iščejo drugje.