Latvija, ena od treh baltskih držav, meji na Litvo, Estonijo, Rusijo in Belorusijo, večina njenih gospodarskih dejavnosti in priložnosti za mlade pa je zgoščenih v glavnem mestu Rigi in drugih večjih mestih. "V manjših mestih, občinah in na podeželju vlada neenakost. Mladi imajo tam manj možnosti za zaposlitev, a vseeno obstajajo odlični programi, namenjeni posebej njim," pojasnjuje Denize Ponomarjova iz Centra za evropske študije Univerze v Latviji.

Ena od pomembnih organizacij, ki skrbi za razvoj in priložnosti za mlade na podeželju, je Latvijski klub mladih kmetov, ki združuje 220 kmetov, starih od 20 do 40 let, iz vse države. Predsednica kluba je Sandra Eimane, ki se je po študiju v glavnem mestu vrnila v domačo vas Valgunde v osrednji Latviji. "Tukaj se počutim svobodneje. Skupnost je manjša. Rada sodelujem pri vaških dejavnostih. Občutim razliko v utripu Rige in drugih mest ter manjših vaških skupnosti. Drugače je. Podeželje je zame zanimivejše in zabavnejše. Tukaj podpiramo drug drugega," je opisala razloge, zaradi katerih se je odločila za življenje na vasi.

Kljub umirjenemu okolju je njeno življenje pestro. "Moj dan se začne z zajtrkom. Potem imam sestanek na ministrstvu, v pisarni ali delam na domu. To je odvisno od letnega časa in tega, ali moram pomagati na partnerjevi ali mamini kmetiji. Moji največji strasti sta kmetijstvo in pomoč mladim kmetom," je dejala. "Imamo dve družinski kmetiji in sodelujemo. Delimo si stroje in delovno silo. Gojimo pšenico, repno ogrščico in fižol, pozimi pa se ukvarjamo z gozdarstvom," je ob tem pojasnil njen partner Eriks Strautnieks.

Ob delu na kmetiji je treba poskrbeti tudi za duševno zdravje

Mladi par ob tem poudarja, da je treba kljub obilici dela skrbeti za uravnoteženo življenje. K temu nagovarjajo tudi v Latvijskem klubu mladih kmetov. "Ukvarjamo se tudi z duševnim zdravjem. To je vprašanje, o katerem nihče ne želi govoriti. Nihče noče govoriti o čustvih. Mi, kmetje, nimamo časa za čustva," je dejala Sandra. "Običajno je kmečko delo družinski posel, kar prinaša prednosti. Delo z družino je dragocenejše in včasih lažje, a včasih tudi težje in bolj stresno. Kot mlada kmeta pomagava drugim mladim kmetom in družinam razumeti, kje je meja med družino in poslom. Pomembno je, da tega ne mešajo in da se ne prepirajo. Sama se trudiva ločevati družino in posel," je dodala.

"Naj ne bo vaša osebnost samo kmetovanje. Morate se znati sprostiti in se umakniti od dela," ob tem mladim kmetom svetuje Eriks, ki se v prostem času ukvarja z odbojko. "Ko sem na igrišču, ne razmišljam več o kmetovanju. Razmišljam samo o žogi in zmagi," je dejal. Poleg tega sicer svoj mir najde v naravi. "Najbolj cenim svobodo in tukajšnje večere. Čudoviti so. Mirni in tihi. Slišimo naravo in jo občutimo. Dvesto metrov stran je velika reka. Zvečer lahko uživamo na bregu. Ne morem si predstavljati življenja drugod. Vse imam tukaj," je dejal.

Za življenje v podeželskem okolju se odločajo tudi mladi, ki niso kmetovalci

"Pomembno je, da veliko govorimo o dobrih primerih, kot je Sandrin. Nekatere dni vstane zelo zgodaj, ob petih, šestih zjutraj. Gre pogledat, kako so krave. Opravi vse, kar je treba. Pomolze jih ali nahrani. Potem pohiti domov, se preobleče in gre v pisarno. Z vsakim delom pridejo izzivi," je ob tem dejala Denize Ponomarjova.

Za delo na podeželju se sicer vse pogosteje odločajo tudi mladi Latvijci, ki se ne ukvarjajo s kmetovanjem. "V zadnjih letih smo opazili tako poslovne priložnosti kot tudi priložnosti za življenje na podeželju. Delo na domu je dobra priložnost za mlade, da lahko živijo na podeželju, a vseeno delajo v mestu. Lani smo opazili zanimanje mladih za dobro počutje. Želijo biti bliže naravi. Morda si želijo več tišine. Na podeželju torej vidijo tudi priložnost za boljše življenje, ne samo za delo," je dejala Elina Ozola iz Latvijskega centra za usposabljanje na podeželju.