"V zadnjih 20 letih je v četrtini članic OECD-ja vse manj prebivalcev. To opažamo na ravni držav, pa tudi v nekaterih delih držav, kjer so razlike izrazitejše," pojasnjuje Courtenay Wheeler, analitik politik pri OECD-ju, ki dela na področju regionalnega razvoja. Poleg upadanja rodnosti in staranja prebivalstva je vzrok za manjšanje števila prebivalcev v številnih državah in regijah, kot je denimo italijanska Kampanja, tudi urbanizacija. Mladi se namreč preseljujejo v mesta. "V večja evropska središča se selijo predvsem mladi, ki so izobraženi. Tam imajo boljše možnosti za delo in višjo kakovost življenja," je dejal Wheeler, ki preučuje predvsem demografske spremembe.

Da bi ta trend ublažili, OECD v sodelovanju z Evropsko komisijo izvaja projekt, s katerim želi mladim ponuditi možnost, da se razvijajo in si življenje ustvarijo v lokalnem okolju. "V projektu se ukvarjamo predvsem z območji, ki jim grozi, da bodo izgubila mlade in da bodo imela vse manj izobraženih. Na splošno se ukvarjamo s podporo usposabljanja," je pojasnil Wheeler.

Zgodbe o uspehu – od tradicionalne pršutarne do keramične delavnice

Kot je povedala Joana Duran, ekonomistka pri OECD-ju, se v druge dele Italije in v tujino iz Kampanje letno preseli od 6000 do 12.000 mladih. Kljub temu je nekaterim mladim iz te italijanske dežele z veliko prizadevnostjo, iznajdljivostjo in odločnostjo že uspelo najti način življenja, ki jim omogoča ohranjanje tradicije in tudi razvoja lokalnih okolij.

Eden takšnih je Lorenzo di Biase, ki ima v Pietraroji, majhnem naselju s 500 prebivalci, pršutarno. "Na jugu Italije si mladi želijo oditi drugam. Jaz pa sem se ob pomoči družine, predvsem očeta, odločil, da bom nadaljeval naš projekt. Pršut iz Pietraroje je zelo znan, vendar se je tradicija v preteklosti skoraj izgubila," je pojasnil. Z družino so se namreč odločili, da bodo ohranili tradicijo pridelave pršuta po stari metodi. "Odločili smo se, da bomo prastaro zgodbo popeljali v prihodnost," je dejal di Biase.

Podobno poudarjata tudi mlada živinorejca iz okolice Pietraroje Angelo Ialacci in Alesio Iannicola. Oba je delo z živalmi veselilo že v otroštvu, hobi pa sta z leti spremenila v poklic. "Napredujem počasi. Dejavnost opravljam šele nekaj let. Vzrejam koze, ki se v tem okolju odlično obnesejo. Imajo dobre pašnike. Nihče drug tukaj ne vzreja koz," je ob tem pojasnil Iannicola. Dodal je, da njegova mama prihaja iz Neaplja, tako da ve, kako je živeti v mestu. "In mesto mi niti malo ni všeč," je poudaril. Nad mestnim življenjem ni bil navdušen niti Ialacci, ki se je v rodne kraje iz Neaplja vrnil po zaključenem študiju biologije.

Priložnosti za mlade sicer niso omejene na kmetijstvo. Valentina di Vincentis je denimo v kraju Cerreto Sannita, ki je od Pietraroje oddaljen dobrih 10 kilometrov, pred tremi leti odprla svojo keramično delavnico. "Pet let sem obiskovala inštitut za umetnost in se zaljubila v svet umetnosti. Rekla sem si, da bom poskusila, da bom videla, ali bom lahko imela nekaj svojega. Tako sem odprla delavnico," je opisala svoje začetke. "Ljudem je vedno bolj všeč. Vedno več prodam, predvsem spominskih daril. Dobro nam gre. Ne smemo se pritoževati. Upamo, da bomo vse uspešnejši," je dejala mlada umetnica in podjetnica.

Demografske spremembe prinašajo tudi nove priložnosti

Na vprašanje, ali si želijo v svojem domačem okolju ostati, vsi mladi sogovorniki odgovarjajo pritrdilno in poudarjajo, da je njihova prihodnost v krajih, od koder izvirajo. Da bi jim to olajšali in v regiji zadržali še več mladih, si na OECD-ju med drugim prizadevajo povečati dostopnost storitev, zagotoviti ustrezna usposabljanja, podeželje povezati z mesti, spodbujati razvoj podjetništva na podeželju in pritegniti tudi vlagatelje.

"Realnosti ne poskušamo zanikati," je ob tem nespodbudne demografske podatke komentiral Andrew Lombardi, projektni analitik pri OECD-ju in vodja krovnega projekta za področje Kampanje. Odkrito je dejal, da negativnih trendov, kot je staranje prebivalstva, ne morejo obrniti, a ob tem poudaril, da jih lahko ublažijo. "Želimo, da se regija prilagodi. Zagotoviti je treba storitve, načrtovanje mora biti celostno: na področju razvoja, delovne sile in skrbi za ostarele," je naštel.

Ob tem je poudaril, da demografske spremembe niso vedno slabe. "V njih lahko najdemo tudi dobre priložnosti. Lahko spodbudijo inovacije, nove načine za zagotavljanje storitev. Na primer prevoz po naročilu v oddaljenih krajih, zdravstvene storitve na daljavo, zagotavljanje povezanosti. Ljudje, ki nimajo dostopa do potrebnih storitev, se odseljujejo. Z rešitvijo te težave ustvarimo tudi nova delovna mesta. To je v številnih pogledih dobra priložnost," je prepričan.