33-letna Velenjčanka se je lani po dveletni kazni zaradi jemanja prepovedanih poživil vrnila na atletske steze, vendar spoznala, da nima pravih možnosti za odmevnejše rezultate. Zdaj trenira le za svoje veselje, motivira svojega partnerja, troskokaša Andreja Batagelja, pomaga pa tudi svojemu klubu, celjskemu Kladivarju. V pogovoru za MMC je Čeplakova tudi povedala, kaj bi storila drugače, če bi jo doletele dopinške obtožbe in kako se danes preživlja. Časi, ko je imela veliko pokroviteljev in stanovanje v Monaku, so le še lep spomin ...

Začenja se sezona na prostem. Kako resno trenirate? Boste še tekmovali?
Z atletiko se trenutno ukvarjam le zato, ker v tem uživam. Za vrhunske izide pa je treba veliko več delati, dati od sebe 120 odstotkov. Treniram osemkrat na teden. To sezono bo tekmovala le za klub. V soboto bo ekipno državno prvenstvo in bom tekla na 1.500 metrov. Za naprej še ne vem.

Ko ste se vračali na steze, ste omenjali olimpijske igre v Londonu. Zdaj verjetno to ni več realno, kajne?
Tako daleč je še to. Morda ja, morda ne. Trenutno bolj ne. Želim pa pomagati Andreju. Ko si v profesionalnem športu, je ritem hud: trening, spanje, počitek, hrana. Včasih pride do zasičenosti in imaš vsega dovolj. Takrat potrebuješ človeka, ki te spodbuja in motivira.

Kako je potekal zimski trening? Ste se bolj posvečali teku na 800 ali na 1.500 metrov?
Imela sem težave z ahilovo tetivo in sem spustila lep del treninga. Tudi dolga zima je bila moteča. Pogosto smo bili v dvorani v Budimpešti. Več sem se pripravljala za 1.500 metrov. Treningi za obe razdalji se razlikujejo. Za 800 moraš biti veliko v šprintericah, kar pri moji poškodbi ni ugodno.

Zdaj ko nimate visokih ambicij, je verjetno povsem drugače trenirati ...
Seveda. Nobenega pritiska ni. Dobro vem, kako težko je biti v koži nekoga, ki gre na veliko tekmovanje in veliko pričakuje. Bolj ko se bliža tekmovanje, bolj te novinarji oblegajo in sprašujejo o rezultatu. To je stres in res je težko, če si kandidat za medaljo. Je pa po drugi strani normalno, da želijo novinarji dobre zgodbe.

Ste imeli kdaj slabe izkušnje z novinarji?
Nikoli! Z nekaterimi sem celo dobra prijateljica in se pogosto slišimo.

So se vam zdela vsa poročila o vašem dopinškem primeru korektna?
Morda so rumeni mediji kdaj pretiravali in "nabijali" stvari, ki jih ne bi bilo treba. Se pa nikoli nisem spuščala v te debate, čeprav pravim: v redu, pišite, ampak dajte se prej pozanimati, če je vse res.

Vam misli še kdaj uhajajo k dopinški aferi?
Vedno manj, le kadar me kakšen novinar sprašuje o tem.

Če bi se to zgodilo znova, kaj bi storili drugače?
Glavna napaka je bila, da sem primer zaupala tujcem in sodelovala z doktorjem Hansom Heidom. Če bi izbrala Vladko Čurin Šerbec, ki je uspešno pomagala Heleni Javornik, bi bilo drugače. Vendar nisem vedela zanjo, drugi, ki so jo poznali, pa mi tega niso predlagali.

Kdo vam je v najtežjih časih najbolj stal ob strani?
Družina, klub Kladivar in moj prvi trener Tomislav Popetru, ki bi umrl zame. Kot oče mi je.

Oktobra ste se poročili s štiri leta mlajšim Andrejem Batageljem. Kako je v vašem drugem zakonu?
Imava se zelo lepo, seveda pa pridejo tudi dnevi, ko se spreš, ampak se hitro pobotava. Kdor pravi, da se nikdar ne krega, mu ne verjamem. Veliko si pomagava. Oba sva v istem športu in se razumeva.

Razmišljate o naraščaju?
Tudi, zdaj bi bil že čas.

Od atletike zdaj ne morete živeti. Kaj še počnete v življenju?
Obveznosti imam dovolj. Zaposlena sem v gradbenem podjetju, ki je specializirano za strehe. Tudi mi bomo pustili pečat na stadionu v Stožicah. Na objektu sicer še nisem bila, imam pa pisarno 500 metrov stran. Delam v trženju, pomaga mi znanje angleščine.

Se vas poslovni partnerji spomnijo kot nekdanje odlične atletinje?
Ja, sem kar presenečena. Gledajo, na koncu pa po navadi vprašajo, ali sem res tista.

Se največjih tekem in najhujših nasprotnic pogosto spominjate?
Seveda, zlasti olimpijskih iger v Atenah, ko sem premagala Mario Mutolo. To si štejem v čast, to je bilo edinkrat, da sem jo prehitela na prostem.

Kako danes gledate na to izjemno tekačico?
V redu oseba je. Bolj zase se je sicer držala, je pa na mitingih vedno spregovorila nekaj besed in me vsaj vprašala, kako sem.

Sta s kakšno nekdanjo nasprotnico še na zvezi?
Z Avstrijko Steffi Graf sva se lani ali predlani slišali po telefonu. Spodbujala me je, naj se vrnem.