Zaradi vojne v Bosni in Hercegovini na začetku zadnjega desetletja prejšnjega stoletja je mednarodna skupnost uvedla sankcije proti takratni Jugoslaviji, ki sta jo sestavljali Srbija in Črna gora. Šestakova z dekliškim priimkom Martinović pa se je tedaj kot številni Srbi težko prebijala iz dneva v dan zaradi velikega pomanjkanja dobrin.
"Življenjske razmere so bile zelo slabe, ni bilo bencina, elektrike, zelo malo je bilo celo najosnovnejših živil, krompir smo jedli na vse možne načine. Ko sem zdaj v trgovinah videla nekatere, ki so si nabirali na desetine kilogramov zalog, si nisem mogla pomagati, da si ne bi rekla, kako je to brez pomena. Zdaj nam manjka druženja, gibanje je omejeno. Obeh obdobij nekako ne morem primerjati, sedanjega niti ne prav oceniti, ni bilo enostavno tedaj in ni tokrat," je povedala v pogovoru za STA.
"Tudi v tistem obdobju sankcij je bilo gibanje omejeno, vendar je neprimerljivo s sedanjim stanjem. Lahko smo trenirali, stadioni in dvorane so bili odprti, vedeli smo, kdaj in kje bomo lahko tekmovali. Zdaj tega športniki ne morejo in sem kar vesela, da nisem več aktivna atletinja, saj je vse to zdaj zelo stresno, ko ne veš niti tega, kdaj bodo naslednji mitingi in ali bodo olimpijske igre. Atletska forma se, podobno kot v drugih športih, načrtuje dolgo pred tekmovanji, da si najbolje pripravljen prav v določenem obdobju. Zdaj to ni mogoče. Zelo stresno je," trenutne do športa in javnega življenja nič kaj prijazne razmere opisuje Šestakova.
V mladosti je tekmovala za Srbijo, rojena je bila v Kragujevcu, večji del otroštva pa je preživela v Beogradu.
"Kot mladostnica sem tedanje obdobje pomanjkanja doživljala manj travmatično kot starejši, ki so morali v pomanjkanju zagotavljati osnovne razmere za življenje. V trgovinah ni bilo mogoče kupiti skoraj ničesar, osnovna živila so bila v omejenih količinah. Enkrat na mesec si dobil bencin, pa še to le 10 litrov in po deseturnem čakanju na črpalkah. Elektrika je bila v posameznih delih Beograda po štiri ure, ponoči so gorele sveče. Otroci smo potem šli k prijateljem, kjer je bila elektrika. Zdaj bencin je, pa ga zaradi omejitev gibanja počasi ne bomo mogli porabiti skoraj nič."
Julija 2002 je dobila slovensko državljanstvo in je lahko za Slovenijo od leta 2007 nastopala na velikih tekmah. Tega leta je bila na svetovnem prvenstvu v Osaki na Japonskem peta, a je nato zaradi dopinških prekrškov njenih tekmic pridobila dve mesti ter je 28. septembra na lanskem SP-ju v Dohi prejela bronasto medaljo. To je bilo peto odličje za slovensko atletiko na dosedanjih šestnajstih SP-jih.
Šestakova je na tekmovališčih po Osaki osvojila še dve medalji na velikih tekmovanjih, tretje mesto na dvoranskem SP-ju v Valencii 2008 in drugo na dvoranskem EP-ju v Torinu 2009. Na olimpijskih igrah leta 2008 v Pekingu je v izjemnem finalu skočila 15,03 metra in osvojila šesto mesto, zaradi dopinškega prekrška dveh tekmic pa je tudi na tej tekmi pozneje pridobila dve mesti.
Že 4. marca predlani pa je na dvoranskem SP-ju v Birminghamu dobila srebro namesto brona, ki ga je osvojila leta 2008, ker so prav tako ujeli eno izmed njenih tekmic po naknadno opravljenem testu vzorca.
Komentarji so trenutno privzeto izklopljeni. V nastavitvah si jih lahko omogočite. Za prikaz možnosti nastavitev kliknite na ikono vašega profila v zgornjem desnem kotu zaslona.
Prikaži komentarje