Prav na olimpijskih igrah v Londonu je metalka kopja s sedmim mestom dosegla svoj najboljši izid v karieri. V Riu leta 2016 je bila 18., v Pekingu 2008 pa 37. Klostebol spada v skupino anaboličnih androgenih steroidov s seznama prepovedanih snovi in postopkov Svetovne protidopinške agencije Wade.

Ratejeva je marca lani zatrdila, da je klostebol prišel v telo med zdravljenjem ginekoloških težav. "Vse od dneva, ko sem prejela informacijo, da poteka disciplinski postopek v zvezi z domnevno kršitvijo protidopinških pravil, v njem aktivno sodelujem z namenom, da dokažem okoliščine tega nenamernega primera. Vsem organom, ki so sodelovali v postopku, smo predali obširne dokaze, da je do vnosa snovi metabolit klostebol v neznatnih količinah v telo prišlo kot posledica uporabe kreme za zdravljenja ginekoloških težav, ki sem jih premagovala med kariero," je pojasnila Ratejeva.

"To je prepoznal tudi senat Slovenske antidopinške organizacije, svetovna atletika pa se z omenjeno odločitvijo ni strinjala. Milejšo kazen je nadomestila z dvoletnim suspenzom. Ker menimo, da je bilo dovolj podrobno dokazano, da je bil vnos snovi v telo nenameren, smo 24. septembra 2021 vložili pritožbo na Cas. Na odločitev Cas še čakamo, kar pomeni, da disciplinski postopek še ni zaključen."

Ratejeva je še sporočila, da ta dogodek obžaluje, saj je celotno kariero vestno sodelovala pri vseh dejavnostih, povezanih z bojem proti uporabi nedovoljenih snovi in vestno izpolnjevala vse zahteve ter bila del sistema rednega izvajanja nenapovedanih testiranj. "Svojo zavezanost čistemu športu spoštujem vso svojo kariero športnice. Želim si, da se postopek čim hitreje zaključi, da lahko nadaljujem priprave na nadaljnja tekmovanja."

Disciplinski postopek je v imenu Mednarodnega olimpijskega komiteja (MOK) že pred časom začela Mednarodna agencija za protidopinško testiranje, ki je zadevo napotila na Mednarodno arbitražo za šport (CAS) v Lozani. 16. julija lani so odločili, da je Martina Ratej kriva dopinškega prekrška v skladu s protidopinškimi pravili MOK-a. Odločitev CAS-a glede same krivde športnice je bila dokončna in zavezujoča.

Nato je komisija za integriteto atletike (AIU) pri mednarodni atletski zvezi (WA) 18. decembra lani primer predala Atletski zvezi Slovenije, ta pa ga je posredovala v obravnavo senatu disciplinske komisije Sloada, ki je bil v zadevi pristojen za odločitev o nadaljnjih sankcijah.

Po opravljeni ustni obravnavi je senat disciplinske komisije sklenil, da je bil iz predloženih dokazov in navedb Ratejeve razviden obstoj neznatne krivde športnice in posledično izjemnih okoliščin, ki bi upravičile skrajšanje standardnega obdobja izločitve. Zato je senat predlagal, da se v primeru Ratejeve kot sankcija določi skrajšano obdobje izločitve v trajanju 14 mesecev.

O obstoju izjemnih okoliščin je odločal tudi tako imenovani Doping Review Board (DRB), ki je pristojni organ WA. Ta pa je v odločbi 21. maja letos ugotovil, da Martina Ratej ni dokazala, na kakšen način je prepovedana snov vstopila v njeno telo, ter posledično tudi ni dokazala, da je bila njena krivda v odnosu do kršitve protidopinškega pravila neznatna.

Senat disciplinske komisije Sloado je zato na podlagi te ugotovitve izdal odločitev o sankcijah Ratejevi zaradi kršitev protidopinških pravil in jo kaznoval z dveletnim suspenzom, ki začne teči z 11. avgustom 2021. Pri tem se všteje in upošteva že prestano obdobje začasne izključitve, ki je začelo teči 9. marca lani. Poleg tega so razveljavljeni tudi vsi njeni tekmovalni dosežki v obdobju od 9. avgusta 2012 do 9. avgusta 2014, so sporočili iz Sloada.

Pozneje pa je direktor Sloada Jani Dvoršak sporočil, da so jih odvetniki Ratejeve šele po razkritju prekrška in objavi teh sankcij obvestili, da je slovenska atletinja 24. septembra vložila pritožbo na Cas, zato bodo pri Sloadu iz previdnosti novico umaknili s svoje spletne strani.