Zaradi pandemije novega koronavirusa bo praznovanje okrnjeno, visoki jubilej bo proslavil v družinskem krogu in z nekaj prijatelji iz rodne Bele krajine. Danes ob 17. uri bo predsednik Olimpijskega komiteja Slovenije Bogdan Gabrovec z Račičem govoril prek videopovezave, na zvezi bo tudi 90-letna Ruža Vojsk, nekdanja telovadka in članica olimpijske reprezentance leta 1948 v Londonu.

Račič živi v slovenski prestolnici v bližini nekdanje Tobačne tovarne, a sam ni nikoli kadil. "No ja, kakšno drugo pregreho sem si občasno sicer privoščil, kako da ne, kadil pa res nisem nikoli," je v pogovoru za STA v smehu navihano pripomnil Račič.

Po karieri trener, selektor in sodnik
Bloudkov nagrajenec je na olimpijskih igrah leta 1948 v teku na 400 m prišel do polfinala. Po karieri je bil trener, selektor reprezentance, sodnik, do devetdesetega leta starosti je sodil na 1500 tekmah, bil organizator tekmovanj, statistik in publicist.

Ko so bile še dovoljene javne prireditve, se jih je vedno rad udeleževal. "Lani je bila prireditev Atletske zveze Slovenije v Novem mestu, bil sem tam, na Športnika leta rad pridem v Cankarjev dom, tudi drugam, če me povabijo. Veseli so me tudi moji nekdanji športni sodelavci, da sem v teh letih še tako pri močeh."

Še vedno rešuje križanke, bere knjige ...
Splošna omejitev gibanja zaradi zajezitve pandemije mu je nekoliko spremenila prej običajen vsakodnevni ritem. "Sicer živim normalno, kot pravijo, moraš biti doma. A zato sem izgubil nekaj svari, saj sem sam hodil s hojico po kosila, to je odpadlo. Prej sem hodil na kavico v bližnji dom starejših občanov, v trgovino na Tržaški cesti, evo, tudi to je zdaj odpadlo."

A pravi, da mu kljub temu doma ni dolgčas. "Gledam televizijo, veliko rešujem križanke, sudoku, sestavljanke, berem knjige. Vmes me še kličejo razni ljudje."

Ima sina Gorazda in hčerko Mojco, pri kateri živi po smrti žene Vande pred dvema letoma, ter dva vnuka. "Ne morem prehvaliti hčerke, kako je do mene pozorna. Zajtrk pa si še vedno delam sam, imam vse nakupljeno in s tem ni težav. Prej je hčerka, ki je vegetarijanka, kuhala za oba, pa je potem našla kuhinjo in zdaj sem preskrbljen za kosilo. Za večerjo mi še od kosila ostane, ker toliko hrane prinesejo, pa še doma imam vsega na voljo."