Prav tako ne pije več alkohola. Pravi, da to ni le spremenilo njegovega življenja, ampak mu je tudi pomagalo, da je uresničil življenjske sanje in postal olimpijski zmagovalec.
Predan mož in oče
Pred štirimi leti je pred nastopom na slovitem mitingu Athletissima pil vodko in red bull. Mešanica ga je vidno zadela, vseeno pa je stekel po zaletišču in ... se samo še ulegel na blazino. Njegov majavi poskus so posnele tudi kamere. Videoposnetek si je na portalu YouTube v enem tednu ogledalo več kot milijon uporabnikov. Grozila mu je enoletna kazen, a ji je nato ubežal, ker se je strinjal, da organizatorjem mitinga povrne "škodo". Od septembra 2008 do januarja 2009 ni več tekmoval.

Danes 26-letni Uhov nerad govori o preteklosti in razglablja o svojih neumnostih. Pravi le, da je zdaj "popolnoma prenovljen". "Želim se osredotočiti na prihodnost in se ne spominjati starih dogodkov. To je preteklost," je povedal v intervjuju za Reuters. Zdaj se rad pohvali, da je predan mož in oče, tudi ostrigel se je, da bi s tem simboliziral spremenjen življenjski slog.

Kljugin: Njegova največja prednost je psiha
Sicer sramežljivi Rus je od avgusta, ko je v Londonu zmagal s preskočenimi 238 centimetri, hvaležna stranka medijev, velikokrat se pojavlja v intervjujih in je gost različnih fotografiranj: "Mediji mi neprestano sledijo. To ni nekaj, v čemer bi ravno užival, toda razumem, da je to zdaj nuja. Včasih se počutim skoraj kot junak".

Težav se je Uhov otresel, ko se je preselil iz rodnega Čeljabinska v Moskvo in po olimpijskih igrah v Pekingu leta 2008 dobil novega trenerja, Sergeja Kljugina. "Športni veljaki v Čeljabinsku so ga popolnoma ignorirali, mislili so, da je konec z njim," razlaga Kljugin, tudi sam olimpijski prvak v skoku v višino leta 2000 v Sydneyju. "Ponudil sem mu svojo pomoč in od tedaj delava skupaj. Morda bo to presenetilo veliko ljudi, toda Ivan je res dober fant, ni ljubosumen ali kaj podobnega. Rekel bi, da je malce nor, toda v dobrem pomenu te besede. Ima odlično telesno konstitucijo za skakalca v višino, a njegova največja prednost je psiha. Preprosto nima nobenih psiholoških meja, ko mora premagovati največje višine."

Še sreča, da mu je Silnov posodil dres
Ravno ta psihična trdnost je bila v Londonu na hudi preizkušnji, saj so mu med tekmovanjem ukradli dres. "Postavil sem ga na torbo, kot to vedno storim po vsakem skoku, toda kar naenkrat je izginil." Uhov je tako en skok opravil kar v navadni modri majici: "Bal sem se že, da bom zaradi tega diskvalificiran, a na koncu se je dobro izteklo."

Rojak in najboljši v Pekingu Andrej Silnov mu je posodil svoj rezervni dres za preostale skoke. "Ponorel sem, nisem vedel, kaj bi naredil, na srečo pa me je rešil Andrej, ki je tedaj že končal nastop. Zdaj to vidim kot zelo simbolično, saj sem zlato osvojil v njegovem dresu. Andrej je name prenesel srečo," pojasnjuje Uhov. Stresno tekmovanje mu je preprečilo, da bi izboljšal olimpijski rekord: "Čutil sem, da mi lahko uspe ta dosežek. A so me motili tudi fotografi, ritem pa sem izgubil tudi, ko sem moral počakati na eno podelitev medalj."

Kdaj bo "padel" Sotomayor?
Na 240 cm, kar je njegov osebni rekord iz leta 2009, je enkrat podrl letvico. Tako bo moral na olimpijski rekord počakati vsaj še štiri leta do Ria de Janeira. Američan Charles Austin je v Atlanti leta 1996 preskočil 239 cm. Uhov bo poskušal v Braziliji kot prvi ubraniti olimpijski naslov, že prej pa želi zrušiti tudi svetovni rekord Kubanca Javierja Sotomayorja, 245 cm iz leta 1993.