Takšnega zaključka teka na vrh planiške letalnice v 12-letni zgodovini te preizkušnje (sobotna je bila jubilejna deseta, saj je tekmovanje dvakrat odpadlo) še ni bilo. Kazalo je, da bomo videli znan scenarij: na odskočno mizo je prvi prišel Luka Kovačič, meter ali dva za njim pa Klemen Španring. Hochenwarter je zaostajal že 11 sekund (okrog deset metrov) in nihče ni verjel, da lahko uprizori preobrat in prehiti Kovačiča. Toda na zaletišču je bil Hochenwarter neverjetno hiter, malo pred ciljem je šel mimo Kovačiča in se dobesedno vrgel v cilj. Kovačiču je na ciljni rampi še spodrsnilo in s šesto zaporedno zmago ni bilo nič.

"Bilo je noro težko"
Čas zmagovalca 4:52 je bil še za sekundo hitrejši od dozdajšnjega Kovačičevega rekorda iz leta 2021. Veliko je bilo ugibanj, kdo bi lahko prekinil vladavino 27-letnega Kranjskogorčana, omenjal se je predvsem najboljši slovenski gorski tekač Timotej Bečan, ki pa v Planici še nikoli ni nastopil. Uspelo je torej Christofu Hochenwarterju. "Prvič sem tu, veliko sem slišal o tem teku in si rekel, da moram poskusiti. Nisem vedel, kaj pričakovati, še sam sem presenečen, kako sem na koncu premagal Luka, je bilo pa noro težko," je povedal 26-letni Hochenwarter, ki prihaja iz zelo športne družine, živi pa v bližini Šmohorja na avstrijskem Koroškem. Tako kot Kovačič (in včeraj tretjeuvrščeni Španring) se ne ukvarja le z gorskim tekom, ampak tudi s turnim smučanjem. Vsi imajo željo, da se prebijejo na olimpijske igre v Cortini 2026, kjer bo turno smučanje prvič v programu iger.

Kovačič zelo športno sprejel poraz
Od tradicionalnega zmagovitega krika Luke Kovačiča na vrhu letalnice torej tokrat ni bilo nič, moral je sprejeti poraz. A ni bil preveč razočaran. "Vsi so čakali na dan, ko bom poražen, tudi jaz (smeh). Gotovo je grenak priokus, ko te nekdo strese. Vsak športnik si želi novih zmag, a ko te nekdo premaga na takšen način, ko si dal vse od sebe in veš, da ne bi mogel teči niti stotinko hitreje, lahko tekmecu rečeš le: bravo. Christof si je zaslužil zmago, tudi Klemen je bil blizu (prvič se je spustil pod magično mejo petih minut; op. a.). Izjemen boj je bil, že pred startom sem napovedal, da bo Christof gotovo hiter. Pogoji so bili idealni, neverjeten finiš je imel. Ni drugega, kot da zdaj treniram še močneje, tako da: pazite se me naslednje leto (smeh)."

Ob odsotnosti Barbare Trunkelj zmaga hrvaške tekačice
Pri ženskah je manjkala Barbara Trunkelj, ki je bila v zadnjih letih nepremagljiva (in ima tudi ženski rekord 6:11), prav tako je letošnji Red Bull 400 Planica (zaradi materinstva) izpustila Tea Femc. Njuno odsotnost je izkoristila hrvaška atletinja Tea Faber, ki je zmagala z izidom 6:52 in si (tako kot zmagovalec pri moških) prislužila tudi 1000 evrov nagrade. Drugo mesto je osvojila Mojca Koligar (7:01), ki se spogleduje s koncem tekaške kariere, tretja pa je bila Maja Mencigar (7:07). Tako moški kot ženske so morali dopoldne opraviti še kvalifikacije, v katerih najboljši lahko hranijo moči, medtem ko se morajo preostali zelo potruditi, da pridejo skozi kvalifikacijsko sito (pri moških se je iz devetih skupin v finale uvrstilo po pet najhitrejših iz vsake skupine, 20 pa po času), kar pa ima seveda neprijetne posledice: v finalu noge niso več prav sveže. Sašo Stefanac, ki si je mesto v finalu priboril iz druge kvalifikacijske skupine, je v cilju, ko je izmučen obležal na tleh, sprva izjavil, da si nastopa v finalu sploh ne želi, saj so noge mrtve.

Pred pol leta na vozičku, zdaj pa sam na vrh letalnice!!
Ekstremna preizkušnja, v kateri najhitrejši tekači v le petih minutah premagajo 202 višinska metra, naklon pa je tudi več kot 70-odstoten, je privabila okrog tisoč tekačev in tekačic (v vseh kategorijah) in številne gledalce. Med poklicnimi štafetami (nekateri gasilci so nastopili v polni opremi, celo z masko) so na 4 x 100 metrov zmagali gasilci iz Štatenberka; Simon Iskra, Roki Dragan, Rok Pugelj in Dejan Povšič. Pri mešanih štafetah je zmagala ekipa Lepotica in zveri v zasedbi Tomaž Rep, Lina Rotar Paušič, Vito Kolarič in Simon Kmet. Moško štafeto je tako kot lani dobila ekipa Neversecond v postavi Rok Zupančič, Anže Gros, Miha Jan in Vili Črv. Kot vedno so bile nekatere zgodbe zelo posebne. Britanec Ben Tansley je za progo potreboval eno uro, a si je prislužil neizmerno občudovanje. Od leta 2017 je bil hrom zaradi nesreče z motorjem, zdravniki so trdili, da ne bo nikoli več hodil. Pred nekaj meseci je s pomočje bergel spet shodil in se v Planici lotil tekme Red Bull 400. S skrajnimi napori mu je uspelo! Njegovo sporočilo vsem? "Razmišljajte pozitivno in se nikoli ne predajte.