24-letni Jamajčan je na zadnjih treh svetovnih prvenstvih doživel razočaranja, brez medalje pa je ostal tudi na olimpijskih igrah v Atenah. V letošnji sezoni se z njegovim glavnim tekmecem Tysonom Gayem nista pomerila vse do finala svetovnega prvenstva. 26. avgusta v Osaki je Powell sijajno štartal, a kmalu naredil napako, popolnoma izgubil ritem in bil na koncu le bronast (9,96). Zmagal je Gay (9,85) pred Derrickom Atkinsom (9,91).

Vsi elementi so se poklopili v Rietiju
Powell je dva tedna po razočaranju odgovoril na najboljši mogoč način. V drugem predteku na 100 metrov na mitingu v italijanskem Rietiju je odtekel fantastičen svetovni rekord (9,74). Veter mu je pomagal z dovoljeno hitrostjo (1,7 m/s). ''Obožujem to progo. Pogoji so bili odlični in uspelo mi je. Italija je zame drugi dom. Vreden sem tega časa, česar se prav dobro zavedam. Lahko tečem še hitreje, tudi 9,68'' je bil navdušen Powell, ki je tudi v finalu tekel sijajnih 9,78.

''Tokrat se je vse poklopilo. Prava temperatura, ugoden veter in hitra proga. Mislil sem, da še ni sposoben za rekord, saj je imel po zadnjih treningih nekoliko težke noge,'' je dejal njegov menedžer Paul Doyle.

Prvi Jamajčan na večni lestvici
Američani so obvladovali tek na 100 metrov v zadnjem stoletju. Powell je šele četrti svetovni rekorder, ki ne prihaja iz ZDA. Kanadčan Percy Williams je rekord postavil leta 1930 (10,3), njegov rojak Donovan Bailey na olimpijskih igrah v Atlanti leta 1996 (9,84), Armin Hary iz Zvezne republike Nemčije pa je bil najhitrejši Zemljan leta 1960 (10,0).

Tek trenira resno šele sedem let
Asafa je odrasel v veliki družini, saj je bil najmlajši izmed šestih otrok. Prav zanimivo je, da še pred petimi leti ni razmišljal o karieri vrhunskega atleta. Vse do sedemnajstega leta se je ukvarjal z nogometom, bil je zelo talentiran napadalec. K bolj resnemu ukvarjanju s kraljico športov ga je vzpodbujal njegov brat Donovan, ki je leta 1999 na dvoranskem svetovnem prvenstvu prišel celo v finale teka na 60 metrov. Odločilna prelomnica so bile olimpijske igre leta 2000 v Sydneyju, ko je prek televizijskega zaslona spremljal tek Mauricea Greena, ki je takrat kraljeval v teku na 100 metrov. Če samo pomislimo, da se vrhunski atleti kalijo že od desetega leta dalje, je Powell pravi fenomen.

SP v Parizu bi najraje pozabil
Leta 2002 je s štafeto Jamajke prišel do srebrnega odličja na igrah Commenwealtha v Manchestru. Tekel je v zadnji predaji in ni mu veliko zmanjkalo do zlata, ki je pripadlo Angliji. Njegova osebna rekorda do tega leta sta bila 10,12 na 100 metrov in 20,48 na 200 metrov. Na svetovno prvenstvo avgusta leta 2003 v Parizu je prišel z velikimi ambicijami, potem pa se je zgodil znameniti drugi četrtfinalni tek. Ljubitelji atletike si ga prav gotovo niso zapomnili zaradi prehitrega štarta in diskvalifikacije Powella, precej bolj je ostal v spominu incident Jona Drummonda. Američan je na isti način kot Asafa prehitro krenil s štartnih blokov, potem pa se je povsem neprimerno vedel in zmerjal vse okoli sebe. Večerni del tekmovanja se je zavlekel kar za 30 minut. Powell zares ne bo imel lepih spominov na Stade de France. V štafetnem teku 4x100 metrov je bila Jamajka v finalu diskvalificirana. Ob njem so tekli še Ricardo Williams, Dwight Thomas in Michael Frater. Imeli so lepe možnosti vsaj za bron, a so napačno predali štafetno palico.

Dvakrat hitrejši od vzornika Greena
Konec julija 2004 je v Londonu odčital lekcijo velikemu vzorniku Greenu. Z izjemnim časom 9,91 je prehitel Američana za šest stotink in vsi atletski poznavalci so si bili enotni, da je Asafa glavni kandidat za zlato olimpijsko odličje. Zadnji skeptiki so se lahko še enkrat prepričali v Powellovo moč v Zürichu. Na stadionu Letzigrund je na najbolj prestižnem mitingu s časom 9,93 za stotinko prehitel Greena.

Olimpijske igre so bile dobra šola za prihodnost
Na olimpijskih igrah v Atenah je pregorel v veliki želji. V četrtfinalu je tekel 9,99, v polfinalu pa celo 9,95. V finalu je slabo štartal in sanje o medalji so se razblinile. Zmagal je Gatlin (9,85) pred Portugalcem Francisom Obikwelujem (9,86) in Greenom (9,87). Shawn Crawford je bil četrti (9,89), Powell pa s solidnim časom 9,94 le peti. To je bil najhitrejši tek na 100 metrov v zgodovini, saj so se kar štirje atleti spustili pod mejo 9,90. Asafa se je uvrstil tudi v finale teka na 200 metrov, kjer pa ni nastopil, saj si je poškodoval kito v podkolenskem zgibu. Iz Aten je odšel z grenkim priokusom, vendar je na naslednjih tekmah dokazal, da je iz šampionskega testa. Na mitingu Zlate lige v Bruslju je s časom 9,87 deklasiral celotno konkurenco na čelu z vsemi Američani. Z osebnim in državnim rekordom je dokazal, da so Atene že pozabljene.

Tudi v rekordnem teku je opazil napake
Leta 2005 je bil že spomladi v sijajni formi, vrhunec pa je prišel v Atenah, kjer so se mu izpolnile sanje vsakega šprinterja. Ko je prišel v cilj, je na semaforju pisalo 9,78, kar bi pomenilo izenačitev svetovnega rekorda Tima Montgomeryja iz Pariza leta 2002. Nekaj trenutkov zatem so čas popravili za stotinko sekunde (9,77). Tudi pomoč vetra (+1,6 m/s) je ostala v mejah dovoljenega. ''To samo potrjuje, da nihče zares ne ve, kako hitro je mogoče teči. Zelo sem srečen, da mi je uspelo popraviti rekordni dosežek na olimpijski progi, kjer je leta 1999 rekord podrl tudi Maurice Greene. Zelo lepo je biti najhitrejši človek na svetu,'' je bil zadovoljen Powell. ''Že dolgo časa so mi vsi trenerji govorili, da sem najhitrejši. Na to stezo v Atenah imam veliko spominov, tokrat sem pokazal tisto, kar bi lahko že na olimpijskih igrah. Tek še zdaleč ni bil perfekten. V zadnjih 30 metrih sem se preveč zravnal. Trener je to opazil in se je kar malce razjezil. Prav gotovo lahko tečem še hitreje,'' je samozavestno pripovedoval pred dvema letoma. Njegov trener Stephen Francis je dejal, da je prepričan, da bo Powell še uspel izboljšati rekord. Dvakrat mu ga je uspelo izenačiti. 11. junija lani je na mitingu v Gatesheadu tekel 9,77 ob pomoči vetra 1,5 m/s. 18. avgusta lani je z istim časom slavil v Zürichu, takrat mu je veter pihal s hitrostjo 1,0 m/s v hrbet. V nedeljo v Rietiju je bil še tri stotinke hitrejši in atletski navdušenci že težko čakajo vnovični dvoboj s Tysonom Gayem.

Se bosta pomerila v Bruslju?
Oba šprinterska zvezdnika sta prijavlena za memorial Iva van Damma v Bruslju. Miting Zlate lige bo na sporedu v petek zvečer. ''Mislim, da Tyson Gay letos noče več tekmovati proti Asafi. Predvidevam, da bo tekel na 200 metrov. Če bi izgubil dvoboj s Powellom, bi njegova zmaga na svetovnem prvenstvu v Osaki zbledela. Raje bo užival v lepih spominih, oba pa se bosta spet pomerila naslednje leto,'' je povedal menedžer Doyle.

Powell si po številnih razočaranjih na največjih tekmah zdaj želi prevsem zlate medalje na olimpijskih igrah v Pekingu.

Razvoj svetovnega rekorda v teku na 100 metrov:
10,2 - Jesse Owens (ZDA), 20. 6. 1936
10,1 - Willie Williams (ZDA), 3. 8. 1956
10,0 - Armin Hary (ZRN), 21. 6. 1960
9,99 - Jim Hines (ZDA), 20. 6. 1968
Elekronsko merjenje časa:
9,95 - Jim Hines (ZDA), 14. 10. 1968, Ciudad de Mexico
9,93 - Calvin Smith (ZDA), 3. 7. 1983, Colorado Springs
9,92 - Carl Lewis (ZDA), 24. 9. 1988, Seul
9,90 - Leroy Burrell (ZDA), 14. 6. 1991, New York
9,86 - Carl Lewis (ZDA), 25. 8. 1991, Tokio
9,85 - Leroy Burrell (ZDA), 6. 7. 1994, Lozana
9,84 - Donovan Bailey (Kan), 27. 7. 1996, Atlanta
9,79 - Maurice Greene (ZDA), 16. 6. 1999, Atene
9,78 - Tim Montgomery (ZDA), 14. 9. 2002, Pariz
9,77 - Asafa Powell (Jam), 14. 6. 2005, Atene
9,74 - Asafa Powell (Jam), 9. 9. 2007, Rieti

Kanadčan Ben Johnson je na svetovnem prvenstvu leta 1987 v Rimu dosegel čas 9,83, na olimpijskih igrah leta 1988 v Seulu pa 9,79. Zaradi jemanja nedovoljenih poživil (anabolični stereoid Stanozol) mu rekordov niso priznali.

Aleš Golob