Najboljši slovenski atlet ima s 46,13 drugi najboljši izid sezone in bo na 400 metrov v krogu kandidatov za medaljo (prenos bo na TV SLO 2). Z dozdajšnjim potekom zimske sezone je zadovoljen, poletno pa bo začel pozneje, verjetno šele julija, saj bo svetovno prvenstvo v Dohi pozno, od 28. septembra do 6. oktobra. V intervjuju za MMC je 23-letni Janežič ocenil svoje letošnje nastope v dvoranski seriji Mednarodne atletske zveze, spregovoril o željah za prvenstvo v Glasgowu in tudi pohvalil novo pridobitev slovenske atletike ‒ dvorano v Češči vasi. Ob tem je tudi pojasnil, zakaj se je že malce naveličal ljubljanskega Žaka.

Prejšnji teden ste v Düsseldorfu na svetovni dvoranski seriji Mednarodne atletske zveze osvojili 4. mesto. Zadovoljni z generalko?
V redu je bilo, saj se je malce že poznala utrujenost. Veliko potovanj in tekem sem imel v kratkem času, ampak ‒ dobil sem tudi veliko izkušenj. Tretje mesto v skupnem seštevku svetovne serije je lep uspeh. Skratka, sem zadovoljen z dozdajšnjim potekom zimske sezone.

Boste lahko do evropskega prvenstva v Glasgowu dovolj napolnili baterije?
Od Düsseldorfa do Glasgowa je deset dni. V tem času se poskušam regenerirati in spočit oditi v Glasgow. Šel bom tudi v Čatež do našega fizioterapevta. Sicer pa, takšen ritem ima večina evropskih tekačev. Tudi v Glasgowu bosta dve tekmi v enem dnevu. V bistvu raje tekmujem kot treniram.

Najboljši čas sezone ste postavili že ob uvodu v sezono na Dunaju (46,13). Presenečeni?
Načeloma grem prav s tem namenom na Dunaj. Tam tečem sam, ni prerivanj kot na "tourih", kar ti jemlje energijo in stotinke. Čas me ni presenetil. Kot sem rekel, odtekel sem sam in je zato laže priti do boljšega rezultata.

Boste naslednjo zimsko sezono res izpustili?
Seveda. Veliko se je nabralo teh tekem. Od leta 2015, odkar tekmujem med člani, tečem vsako leto tako v dvorani kot zunaj. Treba se bo spočiti. Poleg tega bo letos svetovno prvenstvo v Dohi šele oktobra, zato ne bi bilo dovolj časa za premor, tako da bom naslednje leto izpustil dvoransko sezono.

Bo težko tempirati formo za svetovno prvenstvo, ki ne bo avgusta, ampak oktobra?
Veliko vlogo pri pravi bo odigral trener (Rok Predanič). Kot sva se pogovarjala, bom enostavno pozneje začel tekmovati. Ne bom začel maja, ampak julija, potem pa bom stopnjeval do Dohe. Moram pa se dogovoriti še z menedžerjem.

Imate pri tem glavno besedo, lahko zavrnete kakšen nastop?
Vse se dogovoriva. Menedžer sicer lahko izrazi željo, da nastopim, a odločitev je moja. Lani na primer nisem šel na miting Diamantne lige, čeprav sem imel priložnost. Če telo ne dopušča, ne grem. Menedžer skratka atleta vedno posluša.

Lani ste imeli precej težav s poškodbo. Je letos vse v redu?
Drži, lani je bila zahtevna sezona z malo tekmami in s prilagojenimi treningi. Letos k sreči nimam težav.

Vseeno ste na evropskem prvenstvu v Berlinu v polfinalu tekli pod 45 sekund, kar je bil vaš drugi izid kariere. S tem časom bi bila medalja v finalu dosegljiva, vendar ste bili s 45,43 peti. Ste želeli več?
Glede na to, kako je potekala sezona, sem bil zadovoljen, da sem v polfinalu tekel pod 45 in sezono potem rešil s petim mestom. Seveda na takšnih prvenstvih ciljaš na medaljo in ostane malo grenkega priokousa. Ampak, v finalu nihče ni tekel bolje kot v polfinalu. To je bila nova tekma in časi nekako niso primerljivi.

Na EP odhajate z drugim prijavljenim izidom. Tudi sami čutite, da bi lahko osvojili medaljo?
Na evropskih prvenstvih seveda moram ciljati na medaljo. Se je pa treba zavedati, da so "indoori" specifične tekme. Čas zelo malo pomeni, na vseh tekmah serije sem imel prijavljen najboljši rezultat, pa sem bil dvakrat drugi, enkrat tretji, enkrat četrti. Kot sem že večkrat povedal: veliko teže je priti do finala, kot pa v finalu vzeti medaljo. Ogromno je tekačev z izidom med 46,0 in 46,5. Veliko prerivanja je v dvorani, zunaj to odpade. Treba bo res iz teka v tek, najprej v petek (1. marca) kvalifikacije in polfinale, nato v soboto v finale, kjer šele lahko začnem razmišljati o medalji.

Med evropskimi atleti ima na 400 metrov le Karsten Warholm boljši čas kot vi. Leta 2017 ste ga premagali na evropskem prvenstvu do 23 let, ko ste osvojili zlato medaljo. Gre že kar za rivalstvo, kajne?
Lahko bi rekli, vendar sva v dobrih odnosih in kolega tudi zunaj atletskih stez. Z večino tekmovalcev se poznamo in družimo.

Kdo bo v Glasgowu še sodil med favorite teka na 400 metrov?
Ne smemo pozabiti na trikratnega svetovnega prvaka Pavla Maslaka, ki bo prvi favorit, Španca Oscarja Husillosa, ki je lani zmagal na svetovnem dvoranskem prvenstvu, vendar je bil zaradi prestopa diskvalificiran, pa dva Poljaka sta tudi zelo močna. Veliko nas je tam pri 46,30. Zanimivo bo ...

Se lahko učite iz tekov oziroma videoanaliz boljših tekačev?
Vsak ima svoj tek, vsak drugačno taktiko. Bolj je treba gledati svoj tek in popraviti napake.

Warholm recimo vedno kar hitro štarta. V dvorani je to precej pomembno, čeprav ‒ najbrž morate tudi paziti, da imate svoj ritem ...
Res je. Zunaj je to malo laže, tam imam pač svoj ritem. V dvorani pa, če si ne izboriš po 200 metrih dobre pozicije, to zelo težko nadoknadiš. Če nisi po prvem krogu, ko gremo tekači skupaj na eno stezo, med prvima dvema, to težko nadoknadiš. Tek traja le 46 sekund, težko popravljaš kakšne napake. Skratka, računati moram na hiter štart.

Po novem trenirate s šprinterjem Lukom Maroltom. Kako sodelujeta?
Letos prvič sodelujem z njim. Na treningih je res dobrodošlo, da pomagava drug drugemu. Je močan, hiter, skratka, zelo pozitivno, da trenirava skupaj. Sam namreč težko treniraš v atletiki.

Temelje za uspešno sezono ste spet postavili na Tenerifu. Zakaj pozimi tako radi hodite tja?
Vse je na enem mestu, kar je zelo priročno. Štadion, hotel, fitnes, banja z ledom, kar je dobro za regeneracijo. Z ničimer se ni treba obremenjevati, samo spiš, ješ in treniraš.

Vseeno ste potožili, da ste pogrešali fizioterapevta ...
To je neprijetno. Ko si tri tedne ali en mesec brez fizioterapevta, je že kar malce nesmiselno. Kakšnih deset dni treninga dvakrat dnevno namreč še lahko zdržim, potem pa telo ni več sposobno za vrhunski trening. Lahko pride tudi do poškodb. V naslednjih letih oziroma že zdaj pred poletno sezono bo moral biti zraven fizioterapevt.

Kako pa ste zadovoljni z novo dvorano v Češči vasi pri Novem mestu?
Vrhunsko. To je res velika stvar za slovensko atletiko. Vsi smo veseli, da smo končno dobili to dvorano. Laže se bo pripravljati. Trening bo boljši kot na Žaku, kjer lahko pretečeš največ 100 metrov.

Ste se ga že naveličali?
Malce pa res. Žak je dotrajan, treba ga bo podreti in narediti nekaj novega. Pozimi je notri mrzlo. Dvorana je stara, tartan je slab, naprave so uničene ...