Za naslednjo zgodbo moramo kolo časa zavrteti več kot stoletje v preteklost. Glenn Cunningham je bil rojen leta 1909, otroštvo je preživel v majhnem kraju Elkhart v Kansasu. Ko je bil star osem let, je doživel travmatično izkušnjo, ki ga je zaznamovala za vse življenje. Edina učilnica v majhni šoli je bila ogrevana s petrolejem. V nesrečni napaki je nekega jutra nekdo pomotoma v peč zlil bencin, kar je povzročilo eksplozijo in požar.

Brat umrl, sam se boril za življenje
Njegov pet let starejši brat Floyd je pri tem umrl, Glenn pa je utrpel hude poškodbe. Šest tednov ni bilo jasno, ali bo sploh preživel. Ko je dobil prvo bitko, ga je čakala naslednja, zdravniki so namreč predlagali amputacijo obeh nog. To je mladega fanta spravilo v tak stres, da starši posega nazadnje niso dovolili.

Lažje tekel kot hodil
Napoved vseeno ni bila nič kaj rožnata, le malo kdo je verjel, da bo Glenn spet shodil. A s trmasto voljo se je lotil napornih terapij, na koncu je vendarle spet hodil brez pomoči. Najbolj osnovni način premikanja je bil vseeno precej boleč, zato je poskusil s tekom. Ugotovil je, da mu tek predstavlja manj bolečin, zato je vse pogosteje tekel. Pri 12 letih je s sošolci nekoč tekmoval v teku, ko je ugotovil, da je zelo hiter, se je s tem športom začel resneje ukvarjati.

Na prvih olimpijskih igrah četrti
Pri tem je bil uspešen, zelo uspešen. Postal je namreč eden najboljših srednjeprogašev svoje generacije. Na olimpijskih igrah je prvič nastopil v Los Angelesu leta 1932. V predtekmovanju je za več kot dve sekundi premagal vso konkurenco, v finalu pa je osvojil četrto mesto. Medalja mu je ušla za zgolj šest desetink sekunde. A to ga ni ustavilo.

Srebro v Berlinu
V zgodovino se je zapisal dve leti pozneje, ko je v Princetonu s časom 4:06,8 postavil svetovni rekord v teku na miljo. Ta rezultat je bil nepremagan več kot tri leta. Leta 1936 je drugič in zadnjič nastopil na olimpijskih igrah v Berlinu. Tokrat je zaostal le za Novozelandcem Jackom Lovelockom, s čimer se je veselil olimpijskega srebra.

Postavil še dva svetovna rekorda
Po koncu iger je ostal v Evropi in le dva tedna pozneje v Stockholmu postavil še en svetovni rekord, tokrat v teku na 800 metrov (1:49,7). Po vrnitvi v domovino je začel študirati, hkrati je postal še oče, zato je precej manj časa posvetil atletski karieri. Vseeno je postavil še en svetovni rekord, leta 1938 mu je to uspelo v teku na eno miljo v dvorani.

Življenje posvetil neprivilegiranim
Leta 1940 je kariero tudi uradno končal in nato štiri leta deloval kot vodja telesne vzgoje na univerzi Cornell. Z ženo je nato ustanovil posebno ustanovo Glenn Cunningham Youth Ranch, kjer je živel s svojimi desetimi otroki. V naslednjih 30 letih je v okviru svoje organizacije pomagal deset tisočim neprivilegiranim otrokom.