Serija tovrstnih tekmovanj je pred tem prvič potekala med letoma 2007 in 2012, letos pa bo prva od šestih tekem v soboto, 25. maja, v Slovenski Bistrici. AZS želi z organizacijo mednarodne atletske lige domačim in tujim atletom omogočiti kakovostna tekmovanja, več možnosti za doseganje norm za nastope na največjih mednarodnih tekmovanjih in doseči večjo priljubljenost kraljice športov pri nas.

Po uvodnem mitingu v Slovenski Bistrici, na katerem bosta nastopila tudi Luka Janežič in Martina Ratej (ne bo pa atletinj in atletov ljubljanskega Massa), sledijo mitingi 5. junija v Ljubljani, 12. junija v Mariboru, 15. in 16. junija atletski pokal Slovenije v Celju, 24. julija v Novem mestu ter 27. in 28. julija državno prvenstvo v Celju.

Predsednik Atletske zveze Slovenije (AZS) Roman Dobnikar je dejal, da je serija tovrstnih tekmovanj pred tem prvič potekala med letoma 2007 in 2012 in da so jo skušali spet uvrstiti že predlani. "Končno nam je uspelo, znova smo združili najboljše mitinge pri nas in na podlagi dobrega lanskega poslovanja zveze zagotovili dovolj dodatnih sredstev, da bomo dvignili raven tekmovanj mednarodne lige."

Skupna zmaga prinaša 2.500 evrov
Skupni nagradni sklad je 35.000 evrov, za denarne nagrade na posameznih tekmovanjih se lahko potegujejo vsi tekmovalci, za skupni nagradni sklad pa le domači atleti. Prvo mesto tako v moški kot v ženski konkurenci prinaša 2.500 evrov, drugo mesto 1.500, tretje 1.000, četrto 750 in peto 500 evrov. Vsakdo mora nastopiti na najmanj štirih od šestih mitingov.

Pri končni razvrstitvi se bo upošteval seštevek točk štirih najboljših rezultatov v kateri koli disciplini iz štirih različnih mitingov. Prvo mesto bo prineslo štiri točke, drugo dve, tretje pa eno točko. Upoštevali bodo le tiste rezultate, ki presegajo 950 točk po mednarodnih tablicah Iaaf.

Dodatne točke bodo prinesli državni rekordi (4) in po tablicah Iaaf med 950 in 999 točkami eno dodatno točko, med 1000 in 1049 dve, med 1050 in 1099 tri, med 1100 in 1149 štiri, 1150 in 1199, pet, med 1200 in 1249 pa šest dodatnih točk.

Nad 1200 točk po tablicah Iaaf dosežejo le redki slovenski rekordi, med njimi je tudi zlati olimpionik Primož Kozmus, najboljši slovenski atlet v zgodovini, ki je kladivo največ vrgel leta 2009 (82,58 m). Prav tako se je treba v moškem teku približati meji 10 sekund (10,01), česar ni dosegel niti slovenski rekorder Matic Osovnikar.

Na posameznih mitingih, razen na atletskem pokalu in DP-ju, kjer denarnih nagrad ne bo, bodo glede na vrednost izidov po mednarodnih tablicah najboljši osmerici tako v moški kot v ženski konkurenci celotnega tekmovanja razdelili po 800, 600, 400, 300, 250, 200, 150 in 100 evrov.