Pred časom smo na MMC-ju poročali o odmevni raziskavi Johna Brenkusa, ki je v svoji knjigi Popolna točka napovedal, da je zgornja meja človeka, kot ga poznamo danes, neverjetnih 8,99. Voditelj oddaje Sport Science na ESPN-u je za RTV Slovenija razložil, kako je prišel do te številke. Med drugim razmišlja, da obstaja velika verjetnost, da Usain Bolt svojega svetovnega rekorda (9,58) ne bo več popravljal.

Ugotovili ste, da je zgornja meja človeka v teku na 100 metrov 8,99. Pri analizi ste vzeli nastop Usaina Bolta na olimpijskih igrah leta 2008, ko je v Pekingu tekel 9,69, nato pa ste ugotovili, da lahko teče 9,36. Kako ste prišli do te tretjine sekunde?
V analizi smo najprej odstranili dejavnike okolja. Če bi Bolt nastopil na idealni nadmorski višini, bi tekel 6 stotink hitreje. V finalu olimpijskih iger je bilo brezvetrje, če bi veter pihal s hitrostjo dveh metrov na sekundo v hrbet, bi pridobil nadaljnjih 10 stotink. Nato smo upoštevali reakcijski čas, ob idealnem štartu bi našli še sedem stotink sekunde. Zadnja desetinka pa se skriva v tem, da v Pekingu ni tekel do cilja s polno hitrostjo. Ko je dobrih 10 metrov pred ciljem ugotovil, da mu nihče več ne more vzeti zmage, je v zrak dvignil roke in nekoliko popustil.

Zadnji korak od Boltovega ideala (9,36) do zgornje meje človeštva (8,99) se skriva v strukturi mišic. Doktor Bassil Asih je naredil prototip idealnega šprinterja in ugotovil, da se Bolt od ideala razlikuje le za slabe štiri odstotke, ki s tem prinesejo manjkajočih 37 stotink sekunde. Kako je dr. Aish sploh naredil model idealnega šprinterja?
To je bila v resnici zelo naporna in dolgotrajna naloga. Večja mišična moč je načeloma koristna za večjo moč, ne pa tudi za večjo hitrost. Doktor je moral tako upoštevati mišice, moč, višino in vzdržljivost ter samo dolžino razdalje. Razmerje med belimi in rdečimi mišičnimi vlakni je povsem drugačno pri šprinterju kot pri maratoncu. Njegova analiza je pokazala, da bi bil idealni šprinter 3,7 odstotka hitrejši od Bolta. A pri tem je treba poudariti, da ta idealni šprinter ne bi bil od Bolta vedno hitrejši za 3,7 odstotka, za ta odstotek bi bil hitrejši le v idealnih razmerah.

Kako verjetno pa je, da bi imel ta idealni šprinter res tako mišično zgradbo?
To je zelo dobro vprašanje. Dr. Asih namreč opozarja, da se tak atlet lahko pojavi šele čez tisoč let. Človek se neprestano spreminja in razvija. Človek je, gensko gledano, drugačen, kot je bil, denimo, pred 200 leti. Čez tisočletje se bo prav gotovo spremenil. Če bo prišlo do dramatičnih sprememb na področjih, ki so pomembna v iskanju idealnega teka na 100 metrov, vse enačbe nimajo pretiranega vpliva. To omejitev je vedno treba imeti v glavi, ko interpretiramo končno številko.

Kako pa atlet sploh lahko razvije idealno mišično zgradbo oziroma se ji približa? Kakšno vlogo tu igrata genetika in trening?
Gre za klasično vprašanje razmerja med naravnim in vzgojenim, med genetiko in okoljem, oziroma med nadarjenostjo in delom. Sam sem prepričan, da vrhunski šprinter potrebuje kombinacijo treh dejavnikov: mora biti naravno nadarjen, kar pomeni, da potrebuje dobre gene in ustrezno telesno višino, ta namreč precej vpliva na razmerje mišičnih vlaken. Drugi pomemben dejavni je kakovosten trening, ki omogoča, da pravilno razvija svoje mišice. Tretji dejavnik pa je motivacija. Atlet si mora enostavno želeti, da podira meje. S tako motiviranim športnikom so treningi lažje premagljivi, s tem je lažje doseči potenciale, ki jih posamezni športnik ima. Vrhunski športnik potrebuje vse troje.

V svojih raziskavah ste upoštevali različne dejavnike, od okolja, mišične strukture pa do motivacije. Nikoli ne omenjate nedovoljenih poživil. Seveda ta nimajo mesta v športu. Vendarle, ali imajo lahko pomemben vpliv pri analizi zgornje meje?
Z vplivom nedovoljenih poživil sem se ukvarjal v drugih raziskavah, a sam mislim, da ta v mojem začetnem vprašanju nimajo pomembnega mesta. Sam se namreč sprašujem, koliko je zgornja meja teka na 100 metrov v idealnih razmerah. Drugi zelo pomemben dejavnik pa je samo poznavanje nedovoljenih poživil. Kot kaže zgodovina dopinga, so goljufi vedno korak pred protidopinškimi službami in te pogosto niti ne poznajo vse snovi, ki pomagajo športniku k boljšim izidom. Poleg tega pa je ista snov lahko enkrat na seznamu dovoljenih snovi, leto pozneje pa na seznamu nedovoljenih poživil. Seveda sem proti nedovoljenim poživilom, ker res uničujejo šport.

Usain Bolt je v primerjavi s preostalimi vrhunskimi atleti višji in za razdaljo 100 metrov potrebuje 41 korakov, kar je dva do tri korake manj kot preostali. Ali je to zanj prednost ali slabost?
Samo število korakov v tej zgodbi v resnici nima pomembnega vpliva. Višji atleti resda potrebujejo manj korakov, da premagajo razdaljo, a za en sam korak potrebujejo tudi več časa. Še pred petimi leti je veljalo nepisano pravilo, da visoki atleti v šprintu nimajo česa iskati. Manjši atleti so potrebovali nekaj korakov več, a so imeli toliko višjo frekvenco korakov, da so bili hitrejši. Nato je prišel Bolt, ki je s 195 centimetri v tem pogledu velikan. A je edini velikan, njegova prednost se v resnici skriva v genetski nadarjenosti.

V svoji knjigi pišete, da bi se idealni tek 8,99 zgodil leta 2909. Kako realistična je napoved, da bi se to lahko zgodilo čez skoraj tisočletje?
No, vsekakor ni v ospredju leto 2909, ampak napoved, da gre za nekoliko bolj oddaljeno prihodnost. Človek se neprestano razvija, ta napoved je nastala z današnjim znanjem in z današnjo gensko sestavo človeka. Kakšen bo človek čez tisoč let? Bo sploh videti enako? Lahko le predvidevamo, da bo približno enak. Zgodovina pa nas uči, da lahko vedno pride kaj nepredvidenega, kar povsem spremeni samo evolucijo. V tem primeru je napoved 8,99 seveda napačna. Predvsem je napoved za človeka, kot ga poznamo danes. Ponavljam pa, da se morajo za izid 8,99 ujemati prav vsi dejavniki.

Po svoje je zanimivo, kako je Bolt spremenil tek na 100 metrov in ga popeljal povsem v nove vode. Na drugi strani pa imamo družbo, ki je v zadnjih 30 letih razvila ogromno predebelih ljudi in so telesno manj sposobni, kot so bili njihovi starši. Kako sami razumete obe skrajnosti človeka in njegovih sposobnosti?
Danes so ljudje težji, ker se občutno manj gibajo, njihova prehrana pa je manj kakovostna oziroma vsebuje bistveno več kalorij. To je odraz družbe in je gotovo zelo skrb vzbujajoče, nima pa vpliva pri iskanju zgornje meje človeka.

Za konec le še dve hipotetični vprašanji. Koliko bo osebni rekord Usaina Bolta, ko se bo upokojil?
Mislim, da obstaja zelo velika verjetnost, da ga je že dosegel in da ne bo nikoli tekel hitreje od 9,58. Zelo težko je stalno napredovati, sploh zato, ker ima ta trenutek tako fantastičen svetovni rekord. Vsak dan ne bo nič mlajši, dosegel je starost, ko številni šprinterji dosežejo svoj vrhunec. Ne rečem, da rekorda ne bo več popravljal, a ne bi bil pa prav nič presenečen, če bo 9,58 ostala njegova zgornja meja.

Kakšen pa mislite, da bo svetovni rekord leta 2050?
To je res težko vprašanje. Vsi grafi različnih modelov namigujejo, da je Boltov rekord mnogo let pred napovedanim časom. Poglejte obdobje pred 25 leti, ko so prevladovali steroidi. Ben Johnson je tekel 9,79. Vsi so menili, da ni mogoče teči tako hitro brez nedovoljenih poživil, da je to nor čas. Ampak zdaj se je izkazalo, da je mogoče teči tudi hitreje, kot je tekel Johnson s poživili. In to precej hitreje. Poglejte, kako je Bolt popravil napovedi svetovnega rekorda. So v ozadju nedovoljena poživila? Ali pa je res tako nadarjen? Kaj se bo zgodilo čez 40 let? Bodo njegovi rekordi ostali? Bo prišel nov izjemno nadarjen atlet? To je nemogoče napovedati in tega ne moremo in ne znamo izračunati. Cilj naše raziskave je bil ugotoviti "le" zgornjo mejo človeka. Seveda, človeka, ki obstaja danes.

slavko.jeric@rtvslo.si